Appeal dismissed; plaintiff failed to prove causal link between defendant's lawsuit and claimed mental damages.

I. Pritožba se zavrne in sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka sama krije nastale ji stroške v tem pritožbenem postopku.

[JEDRO]

Tožnik tako vtoževane odškodnine zaradi psihičnih bolečin in strahu ni uspel izkazati niti na trditveni ravni, saj ni navajal posledica katerega vzročno s protipravnim ravnanjem toženke povezanega škodnega dogodka so zatrjevane psihične bolečine in strah tožnika, ki utemeljujejo odškodninsko odgovornost toženke. Nikakor pa toženki ni mogoče očitati, da je z vložitvijo tožbe, četudi v postopku ni uspela, zoper tožnika ravnala protipravno.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženka dolžna plačati tožniku odškodnino v višini 3.600,00 EUR, in sicer 250,00 EUR zaradi motenja posesti, 100,00 EUR zaradi samovolje brez dovoljenja, prepovedi del, 200,00 EUR zaradi nedovoljenega posega v zemljišče, 200,00 EUR zaradi neuradne dokumentacije pred začetkom gradbenih del, 350,00 EUR zaradi prepovedi del na zemljišču, dokler ne bo uradnega delovnega naloga, 400,00 EUR zaradi tožbenega postopka zoper njihovega odvetnika, 400,00 EUR zaradi laži in klevet žaljenja po pogovoru, sporočilo SMS, da je lažnivec, 1.500,00 EUR zaradi psihičnih bolečin in strahu in 200,00 EUR zaradi administrativnih stroškov in poti, porabljenega časa z vozilom 2 x 360 km. Sklenilo je tudi, da je tožnik dolžan toženki v 15 dneh od pravnomočnosti sodbe povrniti pravdne stroške v višini 1.927,56 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začno teči šestnajsti dan od pravnomočnosti sodbe do plačila.

2. Zoper to sodbo se pritožuje tožnik. V pritožbi navaja, da je sodba sodišča prve stopnje nerazumljiva in neobrazložena. Prvostopenjsko sodišče ni upoštevalo, da toženka ni uspela s tožbo za doplačilo, saj so zahtevali prekomerno plačilo za nedovršen in slab izdelek planiranja zemljišča, ki ga je morala dopolniti druga firma za plačilo 270,00 EUR. Že na podlagi te sodbe je jasno, da je tožnik utrpel psihične bolečine in materialne stroške za gorivo in izgubljene dneve v zvezi s pravdnim postopkom. Prvostopenjsko sodišče je zato ravnalo samovoljno in arbitrarno, pod sodbo podpisana sodnica pa je zanemarila dokazno gradivo, kakor da ni prispelo na sodišče oziroma so bili dokazi namerno odstranjeni iz sodnega spisa.

Pri odločitvi ni bil spoštovan izrek sodbe v zadevi, kjer je toženka pravdo izgubila in na podlagi katere tožniku zahtevana odškodnina ne bi smela izostati.

Tožnik zato predlaga razveljavitev prvostopenjske sodbe in realno ter zakonito presojo zadeve po poštenih dokaznih kriterijih.

3. Toženka je na pritožbo odgovorila in se zavzema za njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje pri svojem odločanju ni zagrešilo postopkovnih kršitev, na katere pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti v smislu drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v povezavi s 339. členom ZPP, prav tako pa ni zagrešilo v pritožbi uveljavljane absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP zaradi razlogov, ki bodo pojasnjeni v nadaljevanju. Prvostopenjsko sodišče je tudi vse dejanske okoliščine pravilno in popolno ugotovilo in ob pravilni uporabi materialnega prava utemeljeno zaključilo, da tožbeni zahtevek že po temelju ni utemeljen.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so razlogi prvostopenjskega sodišča za zavrnitev tožbenega zahtevka jasni in razumljivi ter materialnopravno utemeljeni. Razlogi za zavrnitev tožbenega zahtevka tudi niso arbitrarni, ampak so razultat ocene izvedenih dokazov in temeljijo na ustreznih pravnih izhodiščih, ki jih je potrebno upoštevati za zaključek, da je vtoževana škoda tudi pravno priznana škoda v smislu 132. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).

7. Prvostopenjsko sodišče v točkah 10 do 14 obrazložitve izpodbijane sodbe pravilno pojasnjuje pravno podlago, ki jo je potrebno upoštevati pri razsoji v obravnavani zadevi, pri čemer je ključno, da je pravno priznana škoda predpostavka odškodninske odgovornosti. Odškodninska odgovornost obstoja samo, če je protipravnost, ki izvira iz sfere odgovorne osebe, v sferi oškodovanca povzročila ne katerokoli obliko škode, ampak tisto obliko škode, ki je pravno priznana 1 . Tem zahtevam tožnik ni zadostil.

8. Pritožba izpodbija prvostopenjsko sodbo v delu, ki se nanaša na zavrnitev zahtevka v delu za priznanje odškodnine zaradi psihičnih bolečin in strahu ter za povrnitev premoženjske škode.

Pritožbeno sodišče ocenjuje, da je prvostopenjsko sodišče tudi ta del zahtevka utemeljeno zavrnilo. Že tožnikove trditve, ki se nanašajo na psihične bolečine in strah, so nesklepčne in jih tožnik tudi po sklepu prvostopenjskega sodišča, z dne 28. 5. 2019, da naj oblikuje izvršljiv tožbeni zahtevek, jasno opredeli dejansko podlago zahtevka in predlaga ustrezne dokaze za svoje navedbe, ni ustrezno dopolnil z navedbo pravnorelevantnih dejstev ter dokazov zanje, kot prvostopenjsko sodišče pravilno navaja v točki 21 obrazložitve izpodbijane sodbe. Tožnik tako vtoževane odškodnine zaradi psihičnih bolečin in strahu ni uspel izkazati niti na trditveni ravni, saj ni navajal posledica katerega vzročno s protipravnim ravnanjem toženke povezanega škodnega dogodka so zatrjevane psihične bolečine in strah tožnika, ki utemeljujejo odškodninsko odgovornost toženke. Nikakor pa toženki ni mogoče očitati, da je z vložitvijo tožbe, četudi v postopku ni uspela, zoper tožnika ravnala protipravno.

9. Glede materialne škode, ki jo uveljavlja tožnik, pritožbeno sodišče soglaša tudi z zavrnitvijo tožbenega zahtevka v delu, ki se nanaša na povračilo premoženjske škode. Tožnik uveljavlja povrnitev premoženjske škode, ki mu je nastala zaradi tožbe, ki jo je toženka vložila zoper njega in na podlagi katere je tekel pravdni postopek v zadevi P 5/2017 na Okrajnem sodišču v Slovenj Gradcu, v katerem je bila toženka neuspešna. Gre za povrnitev stroškov, ki se nanašajo na pravdno zadevo P 5/2017, zato bi moral tožnik priglasiti in njihovo povrnitev zahtevati v tej pravdni zadevi.

10. Tožnik v pritožbi neutemeljeno uveljavlja, da je podpisana sodnica zanemarila dokazno gradivo. Iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo, z dne 19. 10. 2021 (l. št. 88), izhaja, da je ob dodelitvi zadeve drugi sodnici bila dosledno upoštevana procesna določba tretjega odstavka 302. člena ZPP.

11. Zaradi vsega navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožnika zavrnilo kot neutemeljeno (353. člen ZPP) in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo, pri tem pa se je opredelilo samo do tistih navedb pritožbe, ki so odločilnega pomena za odločitev (prvi odstavek 360. člena ZPP).

12. Tožnik stroškov nastalih mu v tem pritožbenem postopku ni priglasil, zato pritožbeno sodišče o njegovih pritožbenih stroških ni odločalo.

13. Toženka z navedbami v odgovoru na pritožbo k odločitvi v obravnavani zadevi ni z ničemer doprinesla, zato nastale ji stroške z odgovorom na pritožbo krije sama (prvi odstavek 165. člena v povezavi s prvim odstavkom 155. člena ZPP).

1 Glej komentar k 132. členu OZ, Obligacijski zakonik s komentarjem (splošni del) I. knjiga str. 756 N. Plavšak.