Appeal dismissed; first-instance judgment voided for missing subjective fault reasoning violating procedural law.

Ob reševanju pritožbe se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

[JEDRO]

V obrazložitvi izpodbijane sodbe so povsem izostali razlogi o subjektivnem elementu storilcu očitanega prekrška tj. krivdi, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo delno ugodilo zahtevi za sodno varstvo zoper plačilni nalog Specializirane enota za nadzor prometa A. A. z dne 21. 9. 2020 in ga spremenilo tako, da je prekršek kvalificiralo po 5. točki osmega odstavka 46. člena ZPrCP in storilcu namesto globe 500,00 EUR izreklo globo 400,00 EUR, v ostalem pa izpodbijani plačilni nalog, to je glede izreka stranske sankcije 5 (pet) kazenskih točk za prekršek storjen z motornim vozilom B kategorije, potrdilo. Sodne takse glede na drugi odstavek 147. člena Zakona o prekrških (ZP-1) ni določilo.

2. Zoper sodbo se pritožuje zagovornica zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, napačne uporabe materialnega prava ter procesnih kršitev postopka (1. do 3. točka 154. člena ZP-1) in predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se postopek o prekršku zoper storilca ustavi.

3. Ob obravnavanju pritožbe je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je izpodbijano sodbo potrebno razveljaviti po uradni dolžnosti, ker je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku po 8. točki prvega odstavka 155. člena ZP-1.

4. V obravnavani zadevi je prekrškovni organ izdal plačilni nalog storilcu na podlagi drugega odstavka 8. člena ZPrCP zaradi prekrška po 5. točki sedmega odstavka 46. člena Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP) kot zakonitemu zastopniku tuje pravne osebe, ki je lastnica vozila, s katerim je bil storjen prekršek. Glede na navedbe o zahtevi za sodno varstvo je sodišče prve stopnje dopolnilo dokazni postopek tako, da je zaslišalo storilca, vpogledalo v vse listine v spisu, zlasti fotografije z opisom dejanskega stanja, izpisek iz registra za pravno osebo B. B. z datumom izpisa 16. 9. 2020 ter vročilnico oziroma povratnico o vročitvi pošiljke in na podlagi dopolnjenega dokaznega postopka ugotovilo: (-) da je v nasprotju z navedbami v zahtevi za sodno varstvo prekrškovni organ postopek o prekršku, ki je bil ugotovljen s tehničnimi sredstvi, začel znotraj 30-dnevnega roka iz četrtega odstavka 42. člena ZP-1, saj je bil prekršek storjen 1. 6. 2020, prekrškovni organ pa je 2. 6. 2020 izdal pisno obvestilo v slovaškem jeziku, ki je bilo poslano pravni osebi, ki je lastnica osebnega avtomobila, s katerim je bil storjen prekršek in katere zakoniti zastopnik je glede na podatke, ki izhajajo iz portala pravnih oseb Republike Slovaške storilec C. C.; (-) da storilec z navedbami v zahtevi za sodno varstvo ni ponudil nobenega dokaza, s katerim bi sodišče spravil v dvom glede resničnosti domnevnega dejstva, da je prekršek storil prav on. Nato je ob upoštevanju, da je po storitvi prekrška prišlo do spremembe predpisa, ki določa prekršek, skladno z določbami Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravilih cestnega prometa (ZPrCP-F), ki se uporablja od 11. 8. 2021, dejanje, kot se ga očita storilcu, kvalificiralo kot prekršek po 5. točki osmega odstavka 46. člena ZPrCP in da je zanj predpisana globa 400,00 EUR, zaradi česar je v tem delu izpodbijani plačilni nalog spremenilo.

5. Vendar pa je v okviru uradnega preizkusa v skladu s 159. členom ZP-1 pritožbeno sodišče ob natančnem branju sodbe ugotovilo, da so v obrazložitvi izpodbijane sodbe povsem izostali razlogi o subjektivnem elementu storilcu očitanega prekrška tj. krivdi, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, na katero v pritožbenih navedbah smiselno opozarja tudi zagovornica, ko navaja, da je dokazna ocena sodišča za subjektivni stan prekrška pomanjkljiva in neprimerna.

6. Ker gre za bistveno kršitev določb postopka o prekršku, ki je pritožbeno sodišče glede na njeno naravo ne more samo odpraviti, je pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi petega odstavka 163. člena ZP-1 izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, pri čemer se v vsebinsko presojo utemeljenosti navedb v vloženi pritožbi ni spuščalo.

7. V ponovljenem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ponovno odločiti o utemeljenosti zahteve za sodno varstvo in pri tem navesti jasne in prepričljive razloge tudi o storilčevi odgovornosti za storjeni prekršek.