Appeal dismissed: New fee waiver request rejected after previous request was already granted.
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appellant's appeal against the first-instance court's rejection of a new fee waiver request. The appellant argued for a fee waiver due to lack of funds and partial compensation received, but the court noted a prior final decision had already granted a fee deferral. The court ruled that a new waiver request is only permissible if the initial request was denied, as the appellant's earlier request for deferral had already been favorably decided.
Legislator headnote
AI generated319. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1: A new application for fee waiver is admissible only if the applicant demonstrates changed circumstances since a final decision on the original application, which is possible solely when the original application was not granted.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Nov predlog za oprostitev plačila sodne takse je mogoče obravnavati, če stranka navaja ali izkaže spremenjene okoliščine od pravnomočne odločitve o prvotnem predlogu. A to je mogoče le v primeru, če prvotnemu predlogu ni ugodeno.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse za postopek na prvi stopnji po plačilnem nalogu z dne 18. 1. 2022.
2. Zoper ta sklep se pravočasno pritožuje tožnik. Pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s tretjim odstavkom 1. člena Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju: ZST-1) ne navaja. V pritožbi izpostavlja, da se s plačilom sodne takse v znesku 1.449,00 EUR ne strinja. Meni, da bi morala sodno takso plačati toženka. Kot tožnik in oškodovanec je v sodnem postopku uspel le delno in ni prejel celotne odškodnine. Navaja še, da denarja za plačilo takse nima.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. V obravnavani zadevi je tožnik vložil tožbo in hkrati predlagal, da ga sodišče oprosti plačila sodne takse. S sklepom z dne 31. 5. 2018 je sodišče prve stopnje tožnikov predlog za oprostitev plačila sodne takse zavrnilo, hkrati pa mu je plačilo sodne takse za postopek na prvi stopnji odložilo do izdaje odločbe sodišča prve stopnje. Citirani sklep je pravnomočen, prav tako pa je pravnomočna sodba sodišča prve stopnje z dne 10. 9. 2021, zato je sodišče prve stopnje 18. 1. 2022 izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse v znesku 1.449,00 EUR. Navedenim ključnim ugotovitvam izpodbijanega sklepa pritožnik ne oporeka.
5. Kot je v celoti pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je pritožnik s svojim predlogom za oprostitev sodne takse za postopek na prvi stopnji uspel, saj je sodišče prve stopnje ugodilo njegovemu predlogu za odlog plačila sodne takse. Zato ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse ni dovoljen in je sodišče prve stopnje takšen predlog utemeljeno zavrglo (319. člen ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1). Kot je še pravilno obrazložilo sodišče prve stopnje, je sicer nov predlog za oprostitev plačila sodne takse mogoče obravnavati, če stranka navaja ali izkaže spremenjene okoliščine od pravnomočne odločitve o prvotnem predlogu, a je to mogoče le v primeru, če prvotnemu predlogu ni ugodeno.
6. Glede na pojasnjeno, je sodišče druge stopnje – potem ko tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1 – pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v povezavi s tretjim odstavkom 1. člena ZST-1).
7. Sodišče druge stopnje o stroških pritožbenega postopka ni odločilo, ker jih pritožnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP).