Legislator Case Law & Legislation
VSC Sklep I Ip 89/2022 ECLI:SI:VSCE:2022:I.IP.89.2022 AI generated

Appeal dismissed; court confirms withdrawal of appeal due to statutory presumption from unpaid court fees.

Case Number VSC Sklep I Ip 89/2022
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Higher Court in Celju dismissed the appeal, upholding the first-instance court's decision to withdraw the defendant's appeal. The defendant argued that withdrawal required her explicit consent, but the court found no such requirement in this specific instance. The court ruled that the law presumes withdrawal when court fees remain unpaid after a deadline, making the defendant's lack of consent irrelevant.

Legislator headnote

AI generated

Peti odstavek 29.b člena Zakona o izvršbi in zavarovanju; peti odstavek 29.b člena Zakona o izvršbi in zavarovanju: When court fees are not paid within the statutory period and exemption conditions are not met, the legal presumption of withdrawal applies without requiring the party's explicit consent.

Keywords

AI generated
statutory presumption of withdrawal unpaid court fees procedural withdrawal Zakona o izvršbi in zavarovanju court costs default legal presumption procedural timeline

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Soglasje dolžnice k umiku pravnega sredstva ni potrebno, saj gre v konkretnem primeru za zakonsko domnevo o umiku pravnega sredstva zaradi neplačila sodne takse.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom štelo dolžničino pritožbo za umaknjeno.

2. Zoper ta sklep se pravočasno pritožuje dolžnica. Pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ) ne navaja. V bistvenem delu pritožbe nasprotuje odločitvi sodišča prve stopnje glede umika njene pritožbe z dne 15. 9. 2020 zoper sklep z dne 14. 8. 2020, saj za takšen umik ni podala soglasja. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep v celoti razveljavi in zavrže.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po 8. členu Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) je plačilo sodne takse procesna predpostavka za izvedbo postopka ali opravo dejanja sodišča, če to določa ustrezen procesni zakon. V skladu s prvim odstavkom 29.b člena ZIZ mora biti ob vložitvi predloga za izvršbo, ugovora ali pritožbe plačana sodna taksa. V drugem odstavku istega člena je določeno, da mora biti sodna taksa plačana najkasneje v osmih dneh od vročitve naloga za plačilo sodne takse. Če sodna taksa v roku in v skladu s plačilnim nalogom ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je vloga umaknjena (peti odstavek 29.b člen ZIZ). Navedeno pravno podlago je zvezi z izpodbijano odločitvijo ustrezno povzelo tudi sodišče prve stopnje.

5. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje odločitev sprejelo na podlagi ugotovitev: (-) da je dolžnica zoper plačilni nalog z dne 29. 6. 2021 vložila ugovor, ki je bil zavrnjen s sklepom z dne 3. 8. 2021, ki je bil po pritožbi dolžnice potrjen s sklepom Višjega sodišča v Celju I Ip 355/2021 z dne 10. 11. 2021; (-) da je bila dolžnica v sklepu z dne 10. 11. 2021 opozorjena, da začne rok za plačilo sodne takse, odmerjene s plačilnim nalogom z dne 29. 6. 2021, teči naslednji dan po vročitvi citiranega sklepa; (-) da je bil dolžnici navedeni sklep vročen 14. 12. 2021, rok za plačilo sodne takse pa se je iztekel 22. 12. 2021; (-) da dolžnica do navedenega dne sodne takse ni plačala; (-) da hkrati niso bili podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.

6. Pritožnica takšnih ugotovitev sodišča prve stopnje ne izpodbija, saj v bistvenem zgolj navaja, da za umik pritožbe ni podala soglasja. S podanimi navedbami pa zaključka sodišče prve stopnje ne more izpodbiti. Soglasje dolžnice k umiku pravnega sredstva namreč ni potrebno, saj gre v konkretnem primeru za zakonsko domnevo o umiku pravnega sredstva zaradi neplačila sodne takse. Ker iz spisovnih podatkov izhaja, da je bila dolžnica v plačilnem nalogu z dne 29. 6. 2021 izrecno opozorjena na posledice morebitnega neplačila sodne takse, kljub temu pa sodne takse ni plačala v postavljenem roku, je sodišče prve stopnje njeno pritožbo pravilno štelo za umaknjeno (peti odstavek 29.b člen ZIZ).

7. Glede na obrazloženo, pritožbene navedbe niso utemeljene. Ker sodišče druge stopnje tudi ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP in v povezavi s 15. členom ZIZ ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Sodišče druge stopnje o stroških pritožbenega postopka ni odločilo, saj jih pritožnica ni priglasila (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).