Appeal dismissed; court upheld dismissal based on procedural equivalence theory regarding identical claims and factual basis.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Kot je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo je v sodni praksi uveljavljena procesna ekvivalenčna teorija, ki pri oceni istovetnosti tožbenega zahtevka v objektivnem smislu enakovredno upošteva dva elementa tožbeni predlog in dejanski tožbeni temelj. Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da je za ugotovitev identičnosti sporov odločilen izrek pravnomočne sodbe, njena dejanska podlaga in razlogi za odločitev, nov tožbeni predlog in razmerje, na katerem temelji zahtevek iz tožbenega predloga.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom tožbo z dne 28. 10. 2019, spremenjeno in dopolnjeno dne 14. 1. 2020 zavrglo (I. točka izreka). V II. točki izreka je tožeči stranki naložilo plačilo stroškov drugotožene stranke v znesku 20,00 EUR.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje tožeča stranka. Navaja, da bi sodišče moralo izdati zamudno sodbo, grobo so kršena načela kontradiktornosti, nespoštovanje zakonskih določb Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), sodišče ni spoštovalo določb 318. člena ZPP, samovoljno in arbitrarno je odločalo v prid prvo in drugotožene stranke, ki po zgodovinskem zemljiškoknjižnem zapisu vse od leta 2012 oziroma 2013 nadalje ne posedujeta neobstoječe notarske hipoteke, podana je kršitev iz 8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP. Sklep je manipulativno prirejen, pojasnjuje ekvivalenčno teorijo, ki za predmetno zadevo ni relevantna. Tožeči stranki se odreka pravica do privatne lastnine ob množini materialnopravnih dokazov. Stvarna pravica neposredne izvršljivosti je zastarala. Sodišče je bilo dolžno z zamudno sodbo ugoditi tožbenemu zahtevku in odločiti na podlagi izbrisne tožbe. Glede na materialnopravno podlago zahtevka izbrisne tožbe ne gre za istovetnost tožbenega zahtevka z zadevo v gospodarskem sporu I Pg 288/2016, saj gre za drugačen tožbeni zahtevek in drugo stvarno pristojnost.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijano sodbo preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen ZPP).

5. Bistvo pritožbenih navedb je, da bi sodišče v predmetni zadevi moralo izdati zamudno sodbo ter da ne gre za identičen spor z zadevo Okrožnega sodišča v Mariboru I Pg 288/2016 v katerem se je ugotavljala ničnost oz neveljavnost pogodbe o zastavni pravici na nepremičninah z dne 29. 12. 2010, sklenjeno med A. d.d., V. d.o.o. in A. A. in ničnosti kreditne pogodbe št. 1537784 z dne 4. 4. 2013 ter notarskega zapisa z dne 29. 12. 2010 sklenjenega med A. V. d.d., V. d.o.o. in A. A. ter vknjižba hipotek na nepremičninah. V predmetnem postopku pa tožeča stranka zahteva ugotovitev ničnosti sklepa Okrajnega sodišča v Mariboru in Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 28. 11. 2011 in 29. 11. 2019, ničnost vknjižbe hipoteke, zaznambe neposredne izvršljivosti na nepremičninah, ničnost sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani z dne 29. 1. 2015.

6. Sodišče druge stopnje primarno ugotavlja, da v predmetni zadevi niso podani pogoji za izdajo zamudne sodbe, saj sta prva in druga toženka na tožbo odgovorili, vendar je sodišče prve stopnje, zaradi ugotovitve, da v predmetni zadevi gre za odločanje o že pravnomočno odločeni zadevi, predmetno tožbo zavrglo, saj bi že ob predhodnem preizkusu lahko ugotovilo, da vročitev tožbe v odgovor ni bila potrebna, zato pravilno ni izdalo zamudne sodbe v skladu z 318. členom ZPP.

7. Odločilno vprašanje v obravnavani zadevi je, ali gre v zadevi za že pravnomočno razsojeno zadevo (res iudikata). Pri tej presoji mora sodišče oceniti, ali je podana istovetnost pravdnih strank (subjektivna indentiteta) in istovetnost tožbenega zahtevka (objektivna identiteta). Kot je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo je v sodni praksi uveljavljena procesna ekvivalenčna teorija, ki pri oceni istovetnosti tožbenega zahtevka v objektivnem smislu enakovredno upošteva dva elementa tožbeni predlog in dejanski tožbeni temelj. 1

8. Nesporno je, da predmetni pravdni postopek teče med istimi pravdnimi strankami, s tem je subjektivna identiteta podana.

9. V zadevi Okrožnega sodišča v Mariboru I Pg 288/2016 z dne 22. 2. 2018 v zvezi z sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cpg 215/2018 z dne 4. 10. 2018 izhaja, da je sodišče presojalo ničnost in neveljavnost pogodb, zato v predmetnem postopku razpravljanje o tem ali so pogodbe nične, ni več dopustno. Prav slednje pa želi v predmetnem postopku doseči z izbrisno tožbo tožeča stranka, ki zahteva ničnost sklepov in s tem izbris hipoteke na podlagi sklenjenih pogodb, s katerimi so vpisane hipoteke na njenih nepremičninah. Prav slednje pa je poskušala doseči v pravdni zadevi I Pg 288/2016.

10. Pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo, da je za ugotovitev identičnosti sporov odločilen izrek pravnomočne sodbe, njena dejanska podlaga in razlogi za odločitev, nov tožbeni predlog in razmerje, na katerem temelji zahtevek iz tožbenega predloga (omogočata individualizacijo novega tožbenega zahtevka) ter njuna medsebojna primerjava, kar omogoča sklepanje o neidentičnosti spora (VSRS II Ips 1/2014 z dne 26. 11. 2015).

11. Sodišče prve stopnje je v 7. točki obrazložitve pravilno zaključilo, da predmetni zahtevek sicer res glasi drugače kot tožbeni zahtevek v pravdnem postopku I Pg 288/2016, vendar gre tudi po mnenju sodišča druge stopnje, po vsebini za isti življenjski dogodek, saj tožeča stranka tudi v predmetni zadevi izpodbija iste pogodbe in iste dokumente, katerih ničnost oziroma neveljavnost je uveljavljala v gospodarskem sporu I Pg 288/2016. S predmetnim zahtevkom tako kot z zahtevkom v I Pg 288/2016 tožeča stranka zasleduje isto pravno posledico to je neučinkovanje pogodb, ki so bili podlaga za vpis hipotek na nepremičninah, podrobneje navedenih v prvi točki obrazložitve izpodbijanega sklepa. O vprašanju ničnosti prej navedenih pogodb pa je med strankami tega postopka že pravnomočno odločeno v zadevi I Pg 288/2016. Slednje je namreč predhodno vprašanje za ugotovitev ničnosti sklepov na podlagi katerih so bile pogodbe vpisane v zemljiško knjigo. S tem pa je v predmetnem postopku podana tako subjektivna kot objektivna identiteta tožbenih zahtevkov, zato je sodišče prve stopnje pravilno predmetno tožbo zavrglo.

12. Glede na obrazloženo je sodišče druge stopnje pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijan sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP). Pritožnica stroškov pritožbenega postopka ni priglasila, zato je odločitev o njih odpadla (163. člen ZPP).

1 D. Vedam Lukič in ostali pravdni postopek s komentarjem, 3. knjiga, Ur. l. RS, komentar k členu 319, str. 161 - 162, VSRS sklep II Ips 118/2015 z dne 10. 9. 2015.