Appeal dismissed; court upheld first instance ruling on work in general interest execution period. Appeal rejected due to lack of evidence for health reasons. Court confirmed objective impossibility of work during initial period.
Legislator summary
AI generatedThe appeal against the first-instance court's decision to execute the prison sentence was dismissed as unfounded. The appellant argued that health issues and lack of suitable work prevented him from performing labor in general interest, citing medical records and employment offers. The court rejected these claims because the appellant failed to provide corroborating evidence for his health conditions and offered no valid explanation for his unresponsiveness after initial preparations.
Legislator headnote
AI generatedZakon o kazenskem postopku, 402. člen (3); Kazenski zakonik, 86. člen (11): The court must objectively distinguish between periods where work in general interest was impossible and periods where it became feasible; claims of health impediments require verifiable evidence and cannot be accepted as mere assertions without proof.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba obsojenega A. A. se zavrne kot neutemeljena.
II. Obsojenega se oprosti plačila sodne takse.
[JEDRO]
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je v zvezi z odločilnimi dejstvi najprej razmejilo med obdobjem, ko pritožnik dela v splošno korist objektivno ni mogel opraviti in obdobjem, ko so se širše družbene razmere toliko ustalile, da je bila izvedba navedenega dela objektivno možna.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog obsojenega A. A. za podaljšanje roka za opravljanje dela v splošno korist po sodbi Okrajnega sodišča v Mariboru II K 27231/2015 z dne 30. 10. 2018 ter določilo, da se kazen pet mesecev zapora, ki je bila obsojencu izrečena s to sodbo, zaradi neizpolnjevanja nalog, ki izvirajo iz naloženega dela v splošno korist, po enajstem odstavku 86. člena Kazenskega zakonika (KZ-1) v celoti izvrši. Obsojencu je nato v izrečeno kazen zapora vštelo še čas pripora od 19. 10. 2018 od 2.50 ure do 30. 10. 2018 do 11.15 ure.
2. Zoper sklep se je obsojenec pritožil, smiselno zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbeni obrazložitvi namreč pravi, da se ni izmikal delu v splošno korist, saj o tem govore dokumenti v zvezi z varstvom pri delu in opravljen zdravniški pregled. V zapor si ne želi, delo v splošno korist bi lahko opravil v dveh mesecih, našel pa si je tudi delo, preko katerega bi si uredil življenje. Končnega predloga pritožnik ne poda, po pritožbeni obrazložitvi pa je razumeti, da si prizadeva za spremembo sklepa v smeri omenjenih dveh predlogov ali za to, da bi sodišče druge stopnje sklep razveljavilo.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je v zvezi z odločilnimi dejstvi najprej razmejilo med obdobjem, ko pritožnik dela v splošno korist objektivno ni mogel opraviti in obdobjem, ko so se širše družbene razmere toliko ustalile, da je bila izvedba navedenega dela objektivno možna. Za to obdobje je v nadaljevanju pravilno ugotovilo, da je pritožnik sicer opravil razgovor pri izvajalcu dela v splošno korist, potem zdravniški pregled in usposabljanje za varno delo ter varstvo pred požarom, da pa kasneje ni bil več odziven ter da za to ni imel nobenega opravičljivega razloga. Zatrjevani zdravstveni razlogi so bili na splošno nepreverljivi, medtem ko so se pritožnikova zatrjevanja o novih ovirah po ustrezno obsežnem preizkusu sodišča prve stopnje, izkazala bodisi za nerazumljiva ali neutemeljena. Glede na ugotovljeno, in ker pritožnik niti v pritožbi ne predloži karkoli, kar bi lahko njegova zatrjevanja pred sodiščem prve stopnje ali sedaj v pritožbeni obrazložitvi, potrjevalo, ga je sodišče druge stopnje po obrazloženem zavrnilo (tretji odstavek 402. člena Zakona o kazenskem postopku).
5. Odločba o stroških pritožbenega postopka temelji na 11. členu Zakona o sodnih taksah.