Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep II Cpg 216/2022 ECLI:SI:VSLJ:2022:II.CPG.216.2022 AI generated

Appeal allowed; public document proof stands; appeal not withdrawn until fee waiver decided.

Case Number VSL Sklep II Cpg 216/2022
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Allowed / Granted

Legislator summary

AI generated

The appellate court vacated the first-instance ruling that had declared the appellant's appeal withdrawn due to non-payment of court fees. The appellant argued she never received the payment order, but the court upheld the public document proving delivery and placed the burden of proof on her. However, the court granted the appeal because the first instance had not yet ruled on her prior request for a fee waiver, meaning the legal conditions for deeming the appeal withdrawn were not met.

Legislator headnote

AI generated

Prvi odstavek 224. člena ZPP; tretji odstavek 105.a člena ZPP: Public documents serve as proof of facts stated therein; an appeal is deemed withdrawn only after the court has decided on a request for fee waiver or extension, not merely upon the expiration of the payment period.

Keywords

AI generated
public document evidence court fee waiver appeal deemed withdrawn burden of proof service by post

Cited Legislation

AI generated

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje z dne 21. 2. 2022 razveljavi.

[JEDRO]

Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njem potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Domneva o popolnosti in resničnosti javne listine je sicer izpodbojna, vendar njene dokazne moči ni mogoče ovreči zgolj z golim zanikanjem dejstva, ki ga izkazuje. Dokazna moč javne listine se lahko izpodbije samo z dokazovanjem neresničnosti v njej navedenega dejstva. Trditveno in dokazno breme za v pritožbi smiselno zatrjevano dejstvo, da ji pisanje po poteku petnajstdnevnega roka ni bilo puščeno v hišnem predalčniku, je bilo torej v celoti na strani tožene stranke, ki pa v obravnavani smeri ni podala nobenih pravnorelevantnih dejstev, niti ni za svoje trditve ponudila nobenega dokaza.

Tožena stranka v pritožbi pravilno opozarja, da je pravočasno zaprosila za oprostitev ali vsaj odlog plačila sodne takse in da iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, ali je sodišče prve stopnje o njenem predlogu odločilo. Dokler o predlogu, ki izhaja iz pritožbe tožene stranke z dne 14. 12. 2021 ni odločeno, pa upoštevaje dikcijo 105.a člena ZPP, pritožbe tožene stranke ni mogoče šteti za umaknjeno. V konkretnem primeru se namreč še ne ve, ali so podani pogoji za oprostitev oziroma odlog plačila dolžne sodne takse. Posledica iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, da se pritožba šteje za umaknjeno, pa nastopi, če stranka ne plača takse v roku, ki ga je v plačilnem nalogu določilo sodišče in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da se pritožba toženke z dne 14. 12. 2021 zoper sodbo tega sodišča X Pg 1758/2020 z dne 23. 11. 2021 šteje za umaknjeno.

2. Zoper citirani sklep se je laično pritožila tožena stranka brez izrecne navedbe pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču je predlagala, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep sodišča prve stopnje odpravi in najprej odloči o njenem predlogu za oprostitev plačila sodne takse, pri tem pa upošteva vse dosedanje navedbe. Pritožbenih stroškov ni priglasila.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Tožena stranka je dne 20. 12. 2021 vložila pritožbo zoper sodbo in sklep sodišča prve stopnje z dne 23. 11. 2021. Sodišče prve stopnje je toženo stranko z nalogom za plačilo sodne takse z dne 23. 12. 2021 pozvalo, da v roku 15 dni plača sodno takso za pritožbeni postopek v višini 54,00 EUR po tar. št. 1121 Zakona o sodnih taksah (ZST-1).

5. Toženi stranki je bil plačilni nalog vročen s fikcijo dne 11. 1. 2022 (obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi pri r. št. 22), petnajstdnevni rok za plačilo sodne takse pa se ji je iztekel 26. 1. 2022. Sodišče prve stopnje je z večkratnim vpogledom v evidenco Uprave za javna plačila ugotovilo, da tožena stranka sodne takse v odrejenem roku ni plačala in na tej podlagi odločilo, kot izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa.

6. Tožena stranka v obravnavani pritožbi dejstvo vročitve oziroma natančneje dejanskega prejema plačilnega naloga zanika, ne pa tudi dejstva, da sodne takse za pritožbeni postopek ni plačala. Navaja namreč, da je sporno, ali je sodišče prve stopnje res izdalo poziv na plačilo sodne takse in ali je v pozivu na karkoli opozorilo, saj tožena stranka plačilnega naloga še do danes ni prejela, pri čemer je res, da je v teh koronskih časih pisarna skoraj ves čas prazna, a bi ga morala prejeti vsaj v nabiralnik ter da sicer dopušča možnost, da je bila pošta res poslana, a se je v tem primeru izgubila. Pritožba je v tem delu neutemeljena. Po podatkih spisa je bila tožena stranka o prispelem pismu, v katerem je bil plačilni nalog z dne 23. 12. 2021, obveščena, ker le-tega ni dvignila, pa ji je bilo pisanje nato puščeno v hišnem predalčniku dne 12. 1. 2022, kar vse je skladno z določbo četrtega odstavka 142. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Obvestilo sodišču o opravljeni vročitvi, iz katerega pritožbeno sodišče črpa navedeni ugotovitvi, je javna listina in dokazuje resničnost tistega, kar se v njem potrjuje ali določa (prvi odstavek 224. člena ZPP). Domneva o popolnosti in resničnosti javne listine je sicer izpodbojna, vendar njene dokazne moči ni mogoče ovreči zgolj z golim zanikanjem dejstva, ki ga izkazuje. Dokazna moč javne listine se lahko izpodbije samo z dokazovanjem neresničnosti v njej navedenega dejstva. Trditveno in dokazno breme za v pritožbi smiselno zatrjevano dejstvo, da ji pisanje po poteku petnajstdnevnega roka ni bilo puščeno v hišnem predalčniku, je bilo torej v celoti na strani tožene stranke, ki pa v obravnavani smeri ni podala nobenih pravnorelevantnih dejstev, niti ni za svoje trditve ponudila nobenega dokaza. 1 Njene pritožbene trditve, da glede na dejstvo, da spornega plačilnega naloga nikoli ni prejela, tudi ne more vedeti, kakšna je bila njegova vsebina (podatki za plačilo sodne takse, ki poleg tega niso razvidni niti iz izpodbijanega sklepa), pritožbeno sodišče zato ne sprejema kot utemeljene.

7. Vendar pa tožena stranka v pritožbi pravilno opozarja, da je pravočasno (v zadnjih dveh odstavkih pritožbe zoper sodbo in sklep sodišča prve stopnje z dne 23. 11. 2021; prim. list. št. 66), zaprosila za oprostitev ali vsaj odlog plačila sodne takse in da iz izpodbijanega sklepa ni razvidno, ali je sodišče prve stopnje o njenem predlogu odločilo. Dokler o predlogu, ki izhaja iz pritožbe tožene stranke z dne 14. 12. 2021 ni odločeno, pa upoštevaje dikcijo 105.a člena ZPP , pritožbe tožene stranke ni mogoče šteti za umaknjeno. V konkretnem primeru se namreč še ne ve, ali so podani pogoji za oprostitev oziroma odlog plačila dolžne sodne takse. Posledica iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP, da se pritožba šteje za umaknjeno, pa nastopi, če stranka ne plača takse v roku, ki ga je v plačilnem nalogu določilo sodišče in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse.

8. Ker je pritožbeno sodišče ugotovilo, da o predlogu tožene stranke za oprostitev, podredno pa za odlog plačila dolžne sodne takse za pritožbeni postopek, še ni odločeno in da zato pogoji za nastop domneve iz 105.a člena ZPP niso izpolnjeni, je pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (3. točka 365. člena ZPP).

9. O pritožbi je skladno z določilom prvega odstavka 366.a člena ZPP odločala sodnica posameznica.

1 Prim. VSL Sklep II Cpg 141/2018, VSL Sodba I Cpg 780/2019.