Appeal against second-instance court ruling dismissed as inadmissible under ZKP Art. 402(3).
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal filed by the convicted person against a first-instance decision declaring the appeal inadmissible. The appellant argued for a waiver of court fees due to financial hardship, but the court noted that the appeal against the second-instance ruling was excluded by law. Consequently, the first-instance court's rejection of the appeal as procedurally barred was upheld as correct and binding.
Legislator headnote
AI generatedZKP 402(3); ZKP 402(3) establishes that an appeal against a second-instance court's decision on an appeal is inadmissible, rendering any first-instance ruling declaring such an appeal inadmissible legally correct and unappealable.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba obsojene A. A. se zavrne kot neutemeljena.
[JEDRO]
Ker je pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje izključena po samem zakonu, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je pritožbo zavrglo kot nedovoljeno, tudi po oceni pritožbenega sodišča, pravilna.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi tretjega odstavka 402. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) pritožbo obsojene zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru II Kp 28678/2011 z dne 17. 3. 2022, kot nedovoljeno zavrglo.
2. Zoper tak sklep se je pritožila obsojena, ki v pritožbi navaja, da nima sredstev za plačilo takse in pritožbenemu sodišču predlaga, da jo plačila takse oprosti.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi v skladu s tretjim odstavkom 402. člena ZKP zavrglo pritožbo obsojene zoper sklep sodišča druge stopnje, kot nedovoljeno. ZKP namreč ne pozna pritožbe zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je slednje odločalo o pritožbi obsojenke v konkretnem primeru, takšnega določila pa ne vsebuje niti Zakon o sodnih taksah. Ker je pritožba zoper sklep sodišča druge stopnje izključena po samem zakonu, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je pritožbo zavrglo kot nedovoljeno, tudi po oceni pritožbenega sodišča, pravilna.
5. Takšne odločitve sodišča prve stopnje ne more omajati pritožba obsojene, ki se sklicuje na nezmožnost plačila sodne takse zaradi slabih materialnih razmer, saj je o teh okoliščinah bilo že pravnomočno odločeno. Zoper pravnomočno odločitev, kot zgoraj navedeno, pa pritožba ni mogoča.
6. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče o pritožbi obsojene odločilo tako, kot izhaja iz izreka tega sklepa.
7. S tem je sklep utemeljen.