Appeal granted; execution court voided first-instance ruling for procedural violation of adversarial principle.

I. Pritožbi se ugodi, sklep se v izpodbijanih točkah II in III izreka razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

V primerjavi s pravdnim postopkom je v izvršilnem postopku načelo kontradiktornosti sicer omejeno in tako ZIZ le v nekaterih primerih določa, da mora sodišče dati nasprotni stranki možnost, da se izreče o vlogi druge stranke. To v ugovornem postopku velja za vročitev obrazloženega dolžnikovega ugovora upniku, za druge vloge pa ZIZ tega ne določa. Ker za upnikov odgovor na ugovor v ZIZ ni posebej določeno, da ga je treba vročiti dolžniku, opustitev vročitve odgovora na ugovor še ne pomeni nujno absolutne bistvene kršitve postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ (kršitev načela kontradiktornosti). Vendar pa je treba poudariti, da mora v primerih, ko ni jasne in nedvoumne zakonske norme, ki bi določala, ali je neko vlogo treba vročiti nasprotniku v opredelitev ali ne, sodišče izhajati iz težnje po varovanju bistva posameznikove pravice do izjave, ki je v tem, da se lahko slednji izjavi o vsem, kar je pomembno za odločitev o njegovi pravici. Povedano drugače - nasprotniku ni treba vročiti le vlog, ki ne morejo vplivati na končni izid postopka (prim. odločbo Ustavnega sodišča RS, št. Up-419/10-17 z dne 2. 12. 2010).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom v točki I izreka ugovoru (tretjega dolžnika) delno ugodilo in postopek izvršbe glede v izreku natančneje opredeljene glavnice, obresti in izvršilnih stroškov ustavilo. V preostalem je ugovor zavrnilo (točka II izreka) in tretjemu dolžniku naložilo povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov upnikoma v višini 890,39 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (točka III izreka).

2. Zoper odločitev po točkama II in III izreka se pravočasno pritožuje tretji dolžnik iz vseh dopustnih zakonskih pritožbenih razlogov. Uvodoma izpostavlja ugovorne navedbe glede prenehanja celotne obveznosti vseh porokov zaradi učinkovanja odpovedi upnikov do zahtevkov iz naslova zavarovanja terjatve na depozitu na podlagi 1027. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ). Prav tako je tretji dolžnik v ugovoru izpostavil, da je A. A. sprejela samostojno zavezo v razmerju do upnikov (oz. njunega pravnega prednika). Vse navedene argumente je sodišče prve stopnje zanemarilo oz. se do njih ni opredelilo, zaradi česar je podana kršitev določb postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Sprejeto odločitev je sodišče prve stopnje oprlo izključno na navedbe upnikov, da depozit v višini 386.367,33 EUR naj ne bi bil nikoli položen in da zato njuna zastavna pravica na tem depozitu nikoli ni postala „dejansko in učinkovito zavarovanje terjatve upnikov“. To dejstvo sta upnika zatrjevala v odgovoru na ugovor po izteku roka, pri čemer pa sodišče prve stopnje te vloge tretjemu dolžniku ni poslalo v izjasnitev. Navedeno pomeni, da je sodišče prve stopnje z opisanim ravnanjem kršilo dolžnikovo pravico do izjave, saj do prejema izpodbijanega sklepa sploh ni bil seznanjen z zatrjevanim dejstvom, da družba B. B. ni položila depozita, s tem pa se ni imel možnosti izjaviti o pravno relevantnih dejstvih predmetne zadeve. Poleg navedenega graja tudi dokazno oceno, ki jo je opravilo sodišče prve stopnje in na podlagi le-te napravilo zmotne zaključke. Nazadnje pritožba uveljavlja tudi določena nova dejstva in dokaze, za katere je tretji dolžnik izvedel po vložitvi ugovora po izteku roka in ki po njegovem mnenju dokazujejo pravilnost njegovih naziranj. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa in ugoditev njegovemu ugovoru v celoti ter zahteva povrnitev priglašenih pritožbenih stroškov.

3. Upnika v odgovoru na pritožbo pritožbene navedbe argumentirano zavračata kot neutemeljene kot pravilnim pritrjujeta razlogom sodišča prve stopnje. Zavzemata se za zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa ter zahtevata povrnitev stroškov odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče, ki je preizkusilo izpodbijani sklep v okviru pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), ugotavlja, da je sodišče prve stopnje storilo v nadaljevanju obrazloženo kršitev dolžnikove pravice do izjave, kar je narekovalo razveljavitev izpodbijanega dela sklepa sodišča prve stopnje.

6. Kot izhaja iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in podatkov spisa, je tretji dolžnik po pravnomočnosti sklepa o izvršbi z dne 18. 2. 2019 vložil ugovor po izteku roka (z dne 25. 6. 2020), v katerem je v bistvenem zatrjeval obstoj več okoliščin, na podlagi katerih so po njegovem mnenju vsi dolžniki (poroki) skladno z določbama 321. in 1027. člena OZ v celoti prosti svojih obveznosti napram upnikoma.

7. V odgovoru na ugovoru po izteku roka sta upnika, z izjemo trditev o odpustu dolga družbi B. B. (in posledičnemu zmanjšanju obveznosti ostalih porokov za 25%), vsem ostalim ugovornim navedbam in stališčem tretjega dolžnika argumentirano nasprotovala in za svoje trditve predložila dokaze.

8. Sodišče prve stopnje je s sedaj izpodbijanim sklepom o ugovoru ugovorne navedbe tretjega dolžnika kot neutemeljene zavrnilo, pri čemer je iz razlogov izpodbijanega sklepa k zavrnilnemu delu (9. do vključno 11. točka obrazložitve) razvidno, da je to storilo sledeč navedbam in dokazom upnikov iz njunega odgovora na ugovor po izteku roka.

9. V tej zvezi pritožba prvenstveno utemeljeno izpostavlja, da odgovor na ugovor upnikov tretjemu dolžniku ni bil vročen v izjasnitev, preden je sodišče izdalo izpodbijani sklep. Iz podatkov spisa tako izhaja, da je bil dne 15. 9. 2021 tretjemu dolžniku (po pooblaščencu) izpodbijani sklep vročen skupaj z odgovorom upnikov s prilogami.

10. Pritožbeno sodišče v tej zvezi pojasnjuje 1 , da je eden od pomembnejših elementov pravice do izjave v postopku tudi pravica do informacije – stranka namreč pravice do izjave v postopku ne more uresničiti, če ni zagotovljeno, da bo predhodno izvedela za procesna dejanja, glede katerih se ima pravico izjaviti. V primerjavi s pravdnim postopkom je v izvršilnem postopku načelo kontradiktornosti sicer omejeno in tako ZIZ le v nekaterih primerih določa, da mora sodišče dati nasprotni stranki možnost, da se izreče o vlogi druge stranke. To v ugovornem postopku velja za vročitev obrazloženega dolžnikovega ugovora upniku, za druge vloge pa ZIZ tega ne določa. Ker za upnikov odgovor na ugovor v ZIZ ni posebej določeno, da ga je treba vročiti dolžniku, opustitev vročitve odgovora na ugovor še ne pomeni nujno absolutne bistvene kršitve postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena v zvezi s 15. členom ZIZ (kršitev načela kontradiktornosti). Vendar pa je treba poudariti, da mora v primerih, ko ni jasne in nedvoumne zakonske norme, ki bi določala, ali je neko vlogo treba vročiti nasprotniku v opredelitev ali ne, sodišče izhajati iz težnje po varovanju bistva posameznikove pravice do izjave, ki je v tem, da se lahko slednji izjavi o vsem, kar je pomembno za odločitev o njegovi pravici. Povedano drugače – nasprotniku ni treba vročiti le vlog, ki ne morejo vplivati na končni izid postopka (prim. odločbo Ustavnega sodišča RS, št. Up-419/10-17 z dne 2. 12. 2010).

11. Kot utemeljeno navaja pritožba in kar je pritožbeno sodišče predhodno že izpostavilo, je sodišče prve stopnje izpodbijano odločitev o (delni) zavrnitvi ugovora po izteku roka v glavnem oprlo na navedbe in dokaze iz odgovora na ugovor upnikov (tako glede nepoložitve depozita, ki nikoli ni predstavljal dejanskega zavarovanja terjatve, posledično pa se mu upnika tudi nista mogla odpovedati, kot tudi glede odpovedi zahtevkom do A. A. in do četrtega dolžnika C. C.), do katerega se tretji dolžnik pred izdajo izpodbijanega sklepa ni mogel opredeliti oziroma se z njim seznaniti.

12. Šlo je torej za vlogo, ki je očitno pomembno vplivala na končni izid postopka, z njeno predhodno nevročitvijo pa je bila tretjemu dolžniku pravica do izjave v postopku nedvomno kršena.

13. Pritožba tako utemeljeno uveljavlja obstoj bistvene kršitve določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ, ki sama po sebi narekuje razveljavitev izpodbijane odločitve, zaradi česar se pritožbeno sodišče do ostalih pritožbenih navedb ni posebej opredeljevalo.

14. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljavilo (tudi odločitev o stroških postopka, ki je odvisna od končne odločitve o ugovoru) in mu zadevo vrnilo v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

15. Pred ponovno odločitvijo o (preostalem) ugovoru tretjega dolžnika bo sodišče prve stopnje moralo odgovor na ugovor upnikov skupaj s prilogami vročiti tretjemu dolžniku in mu tako dati možnost, da se v postopku izjavi o navedbah in dokazih upnikov iz odgovora na ugovor. Nato bo moralo oceniti, ali je potrebno glede na okoliščine primera razpisati narok za obravnavo ugovora ali pa izdati sklep brez naroka (drugi odstavek 58. člena ZIZ). Pri tem bo kritično preučilo tudi preostale pritožbene navedbe, do katerih se pritožbeno sodišče v posledici obstoja razveljavitvenega razloga zaenkrat vsebinsko ni opredeljevalo.

16. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 Tako tudi VSL sklep II Ip 713/2017 z dne 6. 4. 2017, prim. tudi VSC sklep I Ip 428/2016 z dne 8. 12. 2016.