Appeal dismissed; court notes prior ruling on fee waiver and lack of new grounds for fee payment delay.
Legislator summary
AI generatedThe appeal court rejected the appellant's request to withdraw the notice of appeal, confirming the first-instance court's decision. The appellant argued that business liquidity issues prevented fee payment during a pandemic-related quarantine period, but the court found these claims insufficiently substantiated. The court ruled that since a separate decision on fee waiver or payment extension had already been made and appealed, these specific arguments were inadmissible in this proceeding.
Legislator headnote
AI generated116. člen ZPP; 365. člen ZPP: Where a court has already ruled on a request for fee waiver or payment extension via a separate decision, such grounds cannot be raised in a subsequent appeal regarding the withdrawal of the notice of appeal.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.
[JEDRO]
Pritožbene navedbe, da je bil pritožnik v času, ko bi moral plačati sodno takso v karanteni zaradi Covid-19 niso dovolj konkretizirane, niti podprte z ustreznimi dokazi. Tudi v primeru utemeljenosti omenjenih navedb pritožnik z njimi v pritožbenem postopku ne bi mogel uspeti, saj gre za okoliščine, za katere ima na voljo institut vrnitve v prejšnje stanje (116. člen ZPP).
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da je tožena stranka umaknila napoved pritožbe z dne 19. 8. 2021.
2. Zoper navedeni sklep je tožena stranka vložila pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenih stroškov ni priglasila.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Pritožnik v pritožbi navaja, da je zaprosil za odlog plačila, zaradi poslovnih in likvidnostnih razlogov, a sodišče podanih navedb ni upoštevalo.
5. Kot je pojasnilo sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu, je o predlogu tožene stranke za oprostitev oziroma odlog plačila sodne takse odločilo s sklepom X Pg 422/2021 z dne 4. 1. 2022, s katerim je predlog za oprostitev zavrglo, predlog za odlog pa zavrnilo. Zoper omenjeni sklep je imel pritožnik možnost pritožbe, v kateri bi lahko navajal razloge, ki jih navaja v obravnavani pritožbi. Ker je o oprostitvi oziroma odlogu sodišče prve stopnje torej že odločilo z navedenim sklepom, zoper katerega pritožnik ni podal pritožbe, v izpodbijanem sklepu pa je odločilo o umiku napovedi pritožbe 1 in ne o oprostitvi oziroma odlogu, omenjene pritožbene navedbe niso dopustne.
6. Pritožbene navedbe, da je bil pritožnik v času, ko bi moral plačati sodno takso v karanteni zaradi Covid-19 niso dovolj konkretizirane, niti podprte z ustreznimi dokazi. Tudi v primeru utemeljenosti omenjenih navedb pritožnik z njimi v pritožbenem postopku ne bi mogel uspeti, saj gre za okoliščine, za katere ima na voljo institut vrnitve v prejšnje stanje (116. člen ZPP).
7. Pritožba tožene stranke glede na navedeno ni utemeljena in ker pritožbeno sodišče obenem ni našlo kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), jo je zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člen ZPP).
1 Ker sodna taksa tudi po izdanem sklepu z dne 4. 1. 2022 ni bila plačana.