Appeal court allows amendment of claim and remands case for secondary claim due to procedural error.

I. Pritožbi tožeče stranke se delno ugodi, pritožbi tožene stranke pa v celoti in se izpodbijana sodba in sklep sodišča prve stopnje v 2. točki izreka spremeni tako, da se sprememba tožbe z dne 5. 5. 2021 dovoli, v 3. točki izreka pa razveljavi in se zadeva glede odločitve o podrednem zahtevku in o stroških postopka vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V ostalem delu se pritožba tožeče stranke zavrne in se sodba in sklep sodišča prve stopnje v 1. točki izreka potrdi.

III. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Stališče v izpodbijani odločbi, da sprememba tožbe ne bi bila smotrna za dokončno ureditev razmerja med pravdnima strankama, ni obrazloženo, povzet tek postopka pa utemeljuje nasproten sklep. Ker podredni zahtevek izvira iz istega (zatrjevanega) dogajanja med pravdnima strankama in ker je za odločitev o podrednem zahtevku mogoče uporabiti že izvedene dokaze, bo sporno razmerje med strankama z dovolitvijo spremembe tožbe razrešeno hitreje in z manj stroški, kot če bo morala tožnica vložiti novo tožbo. Za pravilnost te ocene ni pomembno, ali je spremenjeni del tožbe sklepčen in ali je tožbeni zahtevek zastaran. Predpostavka smotrnosti je po navedenem podana.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo in sklepom (1) zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je tožnica lastnice nepremičnin 000 553/6 in 000 554/22 (1. točka izreka), (2) odločilo, da se sprememba tožbe z dne 5. 5. 2021 ne dovoli (2. točka izreka) in (3) da je tožnica dolžna tožencema solidarno povrniti stroške postopka (3. točka izreka).

2. Tožnica v pritožbi zoper navedeno odločbo uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku ugodi, podrejeno pa, naj jo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pravdni stranki sta sklenili pogodbo o nakupu spornih nepremičnin, ki je toženca nista želela podpisati, pogodba pa je bila ne glede na to realizirana (razen vknjižbe v zemljiški knjigi). Toženca trdita, da pogodba ni bila sklenjena, a izvedeni dokazi potrjujejo tožničine navedbe. Ker ni zaslišalo vseh predlaganih prič, je sodišče storilo bistveno kršitev določb postopka.

Pred zaključkom obravnave je postavila podredni zahtevek za sklenitev pogodbe, o vsebini katere so se stranke strinjale. Sodišče bi kljub nasprotovanju tožencev spremembo moralo dopustiti, saj je bila smotrna za dokončno rešitev razmerja med strankami. Odločitev sodišča je samovoljna. Kljub morebitni potrebi po novem naroku bi njegova izvedba terjala manj časa kot izvedba nove pravde.

3. Toženca v pritožbi zoper odločitev o stroških postopka predlagata, naj jo pritožbeno sodišče spremeni tako, da jima je tožnica dolžna povrniti 1.213,19 EUR.

Sodišče ni priznalo stroškov za prvo in drugo pripravljalno vlogo (300 in 225 točk) ter za končno poročilo stranki (50 točk), čeprav so bili potrebni za pravdo in niso vključeni v sestavo drugih vlog.

4. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5. Tožničina pritožba je delno utemeljena. Pritožba tožencev je utemeljena.

O tožničini pritožbi zoper odločitev o zavrnitvi zahtevka

6. Zahtevek za ugotovitev lastninske pravice glede spornih nepremičnin je tožnica utemeljevala s trditvami, da se je s tožencema v letu 2009 dogovorila za prodajo teh nepremičnin, da jima je izročila dogovorjeno kupnino, da nepremičnini odtlej uporablja in da toženca odklanjata podpis pogodbe. Pravilno je stališče v izpodbijani sodbi, da iz teh navedb ne izhaja noben od pridobitnih načinov, predviden v 39. členu Stvarnopravnega zakonika (v nadaljevanju SPZ).

7. Pritožbeni očitek o kršitvi bistvenih določb postopka, ker sodišče ni zaslišalo predlaganih prič, ni utemeljen. Ker tožnica ni zatrjevala dejstev, iz katerih bi izhajala utemeljenost postavljenega zahtevka, izvajanje dokazov ni bilo potrebno.

O tožničini pritožbi zoper odločitev o nedovolitvi spremembe tožbe

8. Odločitev, da se sprememba tožbe ne dovoli, temelji na ugotovitvah, da je bila sprememba predlagana na zadnjem naroku za glavno obravnavo in da tedaj zanjo še ni bila plačana sodna taksa. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da bi dovolitev spremembe tožbe zavlekla reševanje spora in ne bi bila smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama.

9. Na podlagi prvega odstavka 185. člena ZPP lahko sodišče kljub toženčevemu nasprotovanju dovoli spremembo tožbe, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.

10. Utemeljen je očitek o zmotnosti zaključka, da dovolitev spremembe tožbe ne bi bila smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama.

11. Kljub nesklepčni tožbi je sodišče na prvem naroku sprejelo dokazni sklep, prebralo predložene listine in določilo nov narok za izvajanje dokazov. Nekaj dni pred drugim narokom je tožnica predložila vlogo, v kateri je postavila podredni zahtevek za ugotovitev, da je bila med strankama sklenjena kupoprodajna pogodba glede spornih nepremičnin. Na drugem naroku je sodišče tožnico pozvalo, naj v 15 dneh navede vrednost spornega predmeta, zaslišalo tožnico in toženca, zavrnilo ostale predlagane dokaze in zaključilo obravnavo. Po pravočasni opredelitvi vrednosti spora glede podrednega zahtevka in plačilu sodne takse je sodišče toženca pozvalo, naj se izrečeta o predlagani spremembi tožbe. Toženca se s spremembo tožbe nista strinjala in podala navedbe o nesklepčnosti spremenjenega dela tožbe in o zastaranju zahtevka.

12. Oba zahtevka tožnica utemeljuje s trditvami, da sta se se pravdni stranki dogovorili o odplačnem prenosu spornih nepremičnin in da je sama dogovorjene obveznosti izpolnila, toženca pa izpolnitev odklanjata. Sporno je, ali je bil tak dogovor sklenjen, ter če je bil, katero upravičenje ima tožnica iz tega dogovora in ali je še iztožljivo. V zvezi s primarnim in podrednim zahtevkom sta stranki predlagali isti nabor dokaznih sredstev. Večina predlaganih dokazov je že bila izvedenih.

13. Argument v izpodbijani sodbi, da so bile predpostavke za obravnavanje tožbe izpolnjene šele po zaključku glavne obravnave, ni prepričljiv. Pred odločitvijo o (ne)dovolitvi spremembe tožbe namreč ni bilo pogojev za zaključek obravnavanja. 1

14. Stališče v izpodbijani odločbi, da sprememba tožbe ne bi bila smotrna za dokončno ureditev razmerja med pravdnima strankama, ni obrazloženo, zgoraj povzet tek postopka pa utemeljuje nasproten sklep. Ker podredni zahtevek izvira iz istega (zatrjevanega) dogajanja med pravdnima strankama in ker je za odločitev o podrednem zahtevku mogoče uporabiti že izvedene dokaze, 2 bo sporno razmerje med strankama z dovolitvijo spremembe tožbe razrešeno hitreje in z manj stroški, kot če bo morala tožnica vložiti novo tožbo. Za pravilnost te ocene ni pomembno, ali je spremenjeni del tožbe sklepčen in ali je tožbeni zahtevek zastaran. Predpostavka smotrnosti je po navedenem podana.

15. Ker zaradi napačne uporabe 185. člena ZPP sodišče ni obravnavalo podrednega zahtevka, je kršitev vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve.

O pritožbi tožencev zoper odločitev o stroških postopka

16. Odločitev o stroških postopka je treba razveljaviti že iz razloga, ker še ni odločeno o podrednem zahtevku. O utemeljenosti pritožbenih očitkov tožencev se zato ni treba izreči.

O odločitvi

17. Po ugotovitvi, da glede odločitve o zavrnitvi zahtevka niso podani niti uveljavljeni niti po uradni dolžnosti preizkušeni pritožbeni razlogi in da je bila z odločitvijo o nedovolitvi spremembe tožbe storjena bistvena kršitev določb postopka, je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice delno ugodilo, pritožbi tožencev pa v celoti in odločitev v 2. točki izreka spremenilo tako, da se sprememba tožbe dovoli, odločitev o stroških postopka posledično razveljavilo in zadevo glede odločitve o podrednem zahtevku in o stroških postopka vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (prvi odstavek 354. člena ZPP). Tožničino pritožbo zoper odločitev v 1. točki izreka je zavrnilo in ta del odločitve potrdilo (353. člen ZPP).

18. Ker sodišče prve stopnje podrednega zahtevka še ni obravnavalo, bistvene kršitve določb postopka ni mogoče odpraviti pred sodiščem druge stopnje.

19. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

1 To potrjuje tudi dan izdaje sodbe (ki ni enak dnevu zadnjega naroka za glavno obravnavo).

2 Tako tudi D. Wedam Lukić v: L. Ude, A. Galič, Pravdni postopek, zakon s komentarjem, 2. knjiga, Uradni list Republike Slovenije, GV založba, Ljubljana, 2006, str. 205.