Appeal dismissed; heir liable for deceased mother's debts up to estate value despite prior debt discharge.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča stranka nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.

[JEDRO]

V stečajnem postopku, ki je bil uveden zoper tožnico in v okviru katerega je bil izveden postopek za odpust obveznosti, je ugasnila samo terjatev, ki jo je upnik imel zoper tožnico, niso pa ugasnile terjatve nasproti ostalim osebam, ki so se zavezali kot poroki in plačniki, vključno s terjatvijo zoper pokojno.

Dolg, ki ga upnik terja od tožeče stranke, je izvorno dolg zapustnice, tožnica pa je v zapuščinskem postopku po svoji materi podedovala premoženje, zato je na podlagi določil dednega prava do višine podedovanega premoženja odgovorna tudi za plačilo dolgov, ki jih je imela zapustnica.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na nedopustnost izvršbe.

2. Odločitev sodišča s pritožbo izpodbija tožeča stranka. V obrazložitvi navaja, da je napačen zaključek sodišča prve stopnje, da je med strankama postopka sporno samo pravno vprašanje, ki ne more biti predmet postopka v tožbi na nedopustnost izvršbe, ker je namenjen reševanju zgolj spornega dejanskega stanja. Izpostavlja, da sodišče v izvršilnem postopku ni odločilo o pravno relevantnih dejstvih in sicer, ali je terjatev iz notarskega zapisa SV 001/09 predmet odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja in odpusta obveznosti zoper tožnico St 005/2018 ter, ali je obveznost iz sklepa o izvršbi In 007/2010 z dne 21. 4. 2010 dejansko odpuščena tožnici v postopku odpusta obveznosti zoper tožnico St 005/2018 To so odločilna dejstva za materialnopravno odločitev v tej zadevi. Terjatev, ki je tokrat predmet izvršilnega postopka, je podedovala in je ista, kot ji je bila odpuščena v postopku osebnega stečaja, zato terjatve kot dedinja po svoji pokojni materi ni dolžna plačati.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Vprašanja, ki jih tožeča stranka izpostavlja v pritožbi, so vprašanja pravne presoje, ki jih je sodišče izčrpno pojasnilo v obrazložitvi izpodbijane sodbe v točkah od 18 do 12.

5. Tožeča stranka tudi v pritožbenem postopku izpostavlja tri vprašanja, o katerih bi po njenem mnenju moralo presojati sodišče v tem pravdnem postopku:

- ali je terjatev iz notarskega zapisa SV 001/09 predmet odpusta obveznosti v postopku osebnega stečaja in odpusta obveznosti zoper tožnico St 005/2018;

- ali je obveznost iz sklepa o izvršbi In 007/2010 z dne 21. 4. 2010 odpuščena tožnici v postopku odpusta obveznosti zoper tožnico St 005/2018 in

- ali gre pri obveznosti tožeče stranke ter pri obveznosti pokojne A. A. iz sporazuma o zavarovanju terjatev sklenjenega v obliki notarskega zapisa št. SV 001/2009 z dne 11. 6. 2009 za isti terjatvi.

6. Pritožbeno sodišče se pridružuje zaključku sodišča prve stopnje, da so odgovori na zastavljena vprašanja odvisni zgolj od pravilne uporabe materialnega prava, relevantno dejansko stanje pa med pravdnima strankama ni sporno. Pooblastilo za odločanje o pravnih vprašanjih ima sodišče v izvršilnem postopku, zato jih, kot sledi iz 59. člena ZIZ ni dopustno ponovno načenjati v pravdnem postopku (tako tudi Vrhovno sodišče v sodbi II Ips 250/2009). Ker iz trditvene podlage obeh strank sledi, da med njima obstaja spor samo v zvezi z materialnopravnimi vprašanji, ne pa tudi o pravno relevantnih dejstvih, je tožba nesklepčna, odločitev sodišča prve stopnje, ki je zahtevek zavrnilo, pa pravilna.

7. Obrobno pritožbeno sodišče pojasnjuje še naslednje: v sporazumu za zavarovanje denarne terjatve, sklenjenem v obliki notarskega zapisa št. SV 001/2009 ter v kreditni pogodbi, prav tako sklenjeni v obliki notarskega zapisa št. SV 002/2009 z dne 11. 6. 2009, sta poleg drugih strank pri zavarovanju terjatev sodelovali tožeča stranka ter pokojna A. A. Tožeča stranka se je za zavarovanje terjatev zavezala kot porok in plačnik, pokojna A. A. pa kot porok, plačnik in zastavitelj.

8. Iz določila tretjega odstavka 1019. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) sledi, da v primeru, ko se porok zaveže kot porok in plačnik, ta odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost in lahko upnik zahteva izpolnitev obveznosti tako od glavnega dolžnika kot tudi od poroka ali pa od obeh hkrati (solidarno poroštvo). V skladu s 395. členom OZ vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celotno obveznost, zato lahko upnik zahteva izpolnitev od kogarkoli hoče, dokler ni obveznost popolnoma izpolnjena. Pri solidarni obveznosti dolžnikov gre namreč za več obligacijskih razmerij, zato je bila odgovornost tožeče stranke za dolg po zgoraj naštetih sporazumih samostojna in neodvisna od odgovornosti za dolg pokojne A. A. V stečajnem postopku, ki je bil uveden zoper tožnico in v okviru katerega je bil izveden postopek za odpust obveznosti, je zato ugasnila samo terjatev, ki jo je upnik imel zoper tožnico, niso pa ugasnile terjatve nasproti ostalim osebam, ki so se zavezali kot poroki in plačniki, vključno s terjatvijo zoper pokojno A. A.

9. Postopek osebnega stečaja št. St 005/2018 zoper tožečo stranko je bil pravnomočno končan dne 24. 3. 2018. Tožeča stranka je po zaključku osebnega stečaja na novo pridobila premoženje in dolgove. Pokojna A. A. je umrla 27. 4. 2018, torej po pravnomočnem zaključku stečajnega postopka zoper tožnico. Tožnica je v zapuščinskem postopku po pokojni materi A. A. podedovala njeno premoženje, zato je na podlagi 142. člena Zakona o dedovanju kot dedinja odgovorna za zapustničine dolgove do višine podedovanega premoženja.

10. Dolg, ki ga upnik terja od tožeče stranke, je izvorno dolg zapustnice, tožnica pa je v zapuščinskem postopku po svoji materi podedovala premoženje, zato je na podlagi določil dednega prava do višine podedovanega premoženja odgovorna tudi za plačilo dolgov, ki jih je imela zapustnica.

11. Pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere je dolžna paziti po uradni dolžnosti v smislu določila drugega odstavka 350. člena ZPP, zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

12. Tožeča stranka je v pritožbenem postopku propadla, zato na podlagi določila 165. člena ZPP v zvezi s 154. členom ZPP nosi svoje stroške pritožbenega postopka sama.