VSL Sklep IV Cpg 252/2022 · Višje sodišče v Ljubljani

Pritožba se zavrne in se sklep registrskega sodišča potrdi.

[JEDRO]

V konkretnem primeru je šlo za izročitev premoženja, ki ga v stečajnem postopku ni bilo mogoče unovčiti. Zato so tudi vsi pritožbeni očitki, da bi stečajno sodišče moralo upoštevati 9. člen Družbene pogodbe, ki določa, da morajo družbeniki dati soglasje za odsvojitev poslovnega deleža, neutemeljeni. V konkretnem primeru namreč ni šlo za pravno poslovno odsvojitev poslovnega deleža, niti ne v stečajnem postopku, zato sklicevanje na 9. člen Družbene pogodbe ni utemeljeno.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Registrsko sodišče je na predlog Družbe za upravljanje terjatev bank, d. d., Ljubljana, Davčna ulica 1, 1000 Ljubljana, MŠ: 633962000 (v nadaljevanju DUTB) pri poslovnem deležu zaporedna številka: ... subjekta vpisa vpisalo družbenika DUTB in izbrisalo družbenika A., d. o. o. - v stečaju, MŠ: ..., z datumom vstopa 15. 12. 2021 in datumom izstopa 15. 12. 2021. Pri navedenem deležu je še izbrisalo obremenitve zaznambe prepovedi razpolaganja ali obremenitve poslovnega deleža in zastavne pravice v korist upnika B. banka, d. d., Ljubljana, na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani opr. št. In 001/2014 z dne 3. 11. 2014 in Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. In 002/2014 z dne 4. 11. 2014. V obrazložitvi je navedlo, da je predlagatelj (DUTB) k predlogu priložil pravnomočen sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. 0000/2014 z dne 15. 12. 2021, iz katerega je razviden prenos 74 % deleža v subjektu vpisa, na predlagatelja. Navedeni sklep je temelj za vpis in sodišče ni videlo kakšnih drugih očitnih ničnostnih razlogov za vpis, zato je predlogu ugodilo.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil subjekt vpisa in je uveljavljal vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi z 19. členom Zakona o sodnem registru (ZSReg) in 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1). Sodišču druge stopnje je predlagal, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in ga nadomesti z novim sklepom, s katerim predlog za vpis z dne 23. 2. 2022 kot nepopoln zavrže oziroma podredno kot neutemeljen zavrne. Hkrati je predlagal pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog za vpis zavrne oziroma podrejeno, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne registrskemu sodišču v novo odločanje.

3. Predlagatelj DUTB je odgovoril na pritožbo in sodišču druge stopnje predlagal, da neutemeljeno pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Registrsko sodišče je po prejemu predloga predlagatelja DUTB, ki ni subjekt vpisa ravnalo v skladu s prvim odstavkom 31. člena ZSReg in je subjektu vpisa vročilo predlog za vpis spremembe družbenika in listine, ki so bile priložene k predlogu (red. št. 6). Subjekt vpisa je ugovarjal zoper predlagani vpis (red. št. 7), predlagatelj DUTB pa je na ugovor odgovoril (red. št. 10). Registrsko sodišče je torej ravnalo v skladu s prvim odstavkom 31. člena ZSReg in je omogočilo subjektu vpisa, da ugovarja zoper predlagani vpis. Zato ne drži pritožbeni očitek, da registrsko sodišče ni v celoti izvedlo postopka po prvem odstavku 31. člena ZSReg, ki je predviden točno za primer, kot je obravnavani. Registrsko sodišče je tudi obrazložilo, zakaj je predlogu za vpis spremembe družbenika v sodni register pri subjektu vpisa ugodilo (četrti odstavek 35. člena ZSReg). Sicer je utemeljen pritožbeni očitek, da se izrecno registrsko sodišče ni opredelilo do vsebine ugovora. Sodišče druge stopnje šteje, da ga je smiselno zavrnilo. Vendar pa je sodišče druge stopnje ocenilo, da so razlogi v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zelo skopi in da jih je treba zato dopolniti. To pooblastilo ima sodišče druge stopnje na podlagi prvega odstavka 354. člena ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 41. členom ZNP-1. Zato je sodišče druge stopnje v nadaljevanju teh razlogov odgovorilo na ugovor subjekta vpisa.

6. V 43. členu Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (v nadaljevanju: Uredba) so določene listine, ki morajo biti predlogu za vpis spremembe družbenika priložene v primeru, če je šlo za pravno poslovno odtujitev celotnega ali dela poslovnega deleža (1. točka prvega odstavka 43. člena Uredbe). V Uredbi ni nikjer določeno, da mora biti ena od obveznih sestavih predloga tudi dejavnost subjekta vpisa. Pritožbeni očitek v tej smeri torej ni utemeljen.

7. Podlaga za predlagani vpis spremembe družbenika in poslovnega deleža je pravnomočni sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani opr. št. St 0000/2014 z dne ... 12. 2021 o končni razdelitvi premoženja, ki ga ni bilo mogoče unovčiti. Na podlagi 2. točke navedenega sklepa stečajnega sodišča je bil na upnika DUTB prenesen 74 % poslovni delež v lastniškem kapitalu subjekta vpisa. Ne drži pritožbeni očitek, da je bil predlog vložen preuranjeno, ker bi moral biti končan stečajni postopek nad stečajnim dolžnikom A., d. o. o. - v stečaju in sklep o končanju stečajnega postopka postati pravnomočen. Vpis spremembe družbenika namreč temelji na pravni podlagi, to je navedenem pravnomočnem sklepu stečajnega sodišča.

8. Pritožbeni razlogi, ki se nanašajo na sklep stečajnega sodišča ne morejo biti predmet preizkusa v registrskem postopku. Po pravilih o pravnomočnosti sklepa je namreč registrsko sodišče vezano na navedeno podlago, ki jo je treba smiselno upoštevati v skladu s 43. členom Uredbe. Zato za odločanje v tem registrskem postopku tudi ni pravno odločilnega pomena, da sta pravni osebi C. d. o. o. in pravna oseba D., d. o. o. (D., d. o. o. je tudi sicer drugi družbenik subjekta vpisa) v stečajnem postopku nad družbo A. d. o. o. - v stečaju dali ponudbo za nakup poslovnega deleža po sklepu o prodaji opr. št. St 0000/2014 z dne ... 5. 2018. Stališče subjekta vpisa, da predlog temelji na nepravilnem in nezakonitem sklepu, kot je bilo že pojasnjeno, ne more biti preizkušeno v tem registrskem postopku.

9. V konkretnem primeru je šlo za izročitev premoženja, ki ga v stečajnem postopku ni bilo mogoče unovčiti. Zato so tudi vsi pritožbeni očitki, da bi stečajno sodišče moralo upoštevati 9. člen Družbene pogodbe, ki določa, da morajo družbeniki dati soglasje za odsvojitev poslovnega deleža, neutemeljeni. V konkretnem primeru namreč ni šlo za pravno poslovno odsvojitev poslovnega deleža, niti ne v stečajnem postopku, zato sklicevanje na 9. člen Družbene pogodbe ni utemeljeno. Sicer pa sodišče druge stopnje še pripominja, da družbenik D. ni v ničemer, v tem registrskem postopku nasprotoval vpisu spremembe drugega družbenika v sodni register pri subjektu vpisa z vidika spoštovanja 9. člena Družbene pogodbe.

10. Sodišče druge stopnje je odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena ZPP, 366. člen ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1). Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da niso podane niti ostale od zatrjevanih absolutnih bistvenih postopkovnih kršitev, sodišče druge stopnje pa je dopolnilo nepopolne razloge registrskega sodišča (drugi odstavek 350. člena, 366. člen ZPP v zvezi z 19. členom ZSReg in 42. členom ZNP-1), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep registrskega sodišča potrdilo (2. točka 39. člena ZSReg).