Appeal granted; inheritance request dismissed as property belongs to decedent's heirs, not the appellant.
Legislator summary
AI generatedThe higher court granted the appeals and reversed the first-instance court's order to issue an additional inheritance decision. The first court had declared the disputed property part of the estate of the deceased A. A. and named the appellant as a beneficiary, while the opposing party argued for different heirs. The appellate court found the property actually belonged to the heirs of T. T., whose decedent was A. A., rendering the first court's declaration of the appellant as an heir materially incorrect and legally void.
Legislator headnote
AI generatedZakon o dedovanju 163. člen; Zakon o pravdnem postopku 358. peti alineja 3. točka 365. člen: When a court erroneously declares a person an heir to property that legally belongs to another decedent's estate, the request for such a declaration is inadmissible as the subject matter no longer exists for the original decedent.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbama se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju zavrne.
[JEDRO]
Predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju je neutemeljen, saj obravnavano premoženje ni premoženje A. A., ampak tistih, ki so bili razglašeni za njene dediče.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, katero premoženje spada v zapuščino po A. A. (I. točka izreka), za dediče razglasilo B. B., C. C., D. D., E. E., F. F., G. G., H. H., I. I., J. J., K. K., L. L., M. M., N. N.,O. O., P. P. in R. R. (II. točka izreka) ter odredilo ustrezne zemljiškoknjižne vpise.
2. Zoper tak sklep se iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (ZD) pritožujeta S. S. in F. F. Zaradi vsebine odločitve pritožbeno sodišče pritožbenih navedb natančneje ne povzema.
3. Na pritožbo S. S. je odgovoril dedič F. F., ostali dediči na pritožbi niso odgovorili.
4. Pritožbama je višje sodišče ugodilo po uradni dolžnosti.
5. Sodišče v tej zadevi vodi zapuščinski postopek po pokojni A. A., rojeni ..., umrli ... 1993. Prisojilna listina po njej (na podlagi oporoke) je bila izdana v zadevi A 26/33. V tem postopku naj bi šlo za novo najdeno premoženje zapustnice. Gre za premoženje (nepremičnine in sredstva na dveh računih), ki je bilo v denacionalizacijskih postopkih vrnjeno Š. Š.
6. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu 1 obrazložilo, da je to, na katere osebe je zapuščina prešla v trenutku pravnomočnosti odločb o denacionalizaciji, ugotovilo že Okrajno sodišče na Vrhniki s sklepom s 7. 6. 2001, v nadaljevanju pa razglasilo dediče in njihove dedne deleže s sklepom z 29. 3. 2011 (pravilno: s 23. 9. 2011), ki je postal pravnomočen 3. 10. 2012. Zaključilo je, da o vprašanju, kdo so dediči po A. A., v tem postopku ni dopustno ponovno odločati, ker gre za že razsojeno zadevo. Ob vpogledu v sklep Okrajnega sodišča na Vrhniki D 308/1995 s 23. 9. 2011 (priloga A 1 v spisu) pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso bili razglašeni le dediči A. A. in njihovi dedni deleži nasploh, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, ampak so bili za zakonite dediče prav istega premoženja, ki ga kot novo najdeno premoženje A. A. v tem postopku obravnava sodišče prve stopnje, razglašeni zakoniti dediči po T. T. oziroma njeni dedinji A. A. Za dediče (spornega premoženja) so bili tako s sklepom Okrajnega sodišča na Vrhniki D 308/1995 s 23. 9. 2011 razglašeni U. U., V. V., Z. Z., B. B., Ž. Ž., X. X., D. D., E. E., F. F., G. G., Y. Y., J. J., K. K., L. L., A. B., P. P., R. R., A. C. in A. D.; ne pa A. A. Ob takšnem stanju ni mogoče govoriti samo o vezanosti na krog tam razglašenih dedičev. Po tem, ko so bili pravnomočno razglašeni dediči in dedni deleži prav tega premoženja (za dedinjo pa ni bila razglašena A. A.) sploh ni več mogoče govoriti o premoženju oziroma zapuščini A. A.; ustanavljanje dedne pravice zanjo pa je (bilo) ne samo materialno pravno napačno 2 , ampak brezpredmetno.
7. Tako se pokaže, da je izpodbijani sklep napačen, za njegovo izdajo pa ni bilo podlage - predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju je namreč neutemeljen, saj obravnavano premoženje ni premoženje A. A., ampak tistih, ki so bili razglašeni za njene dediče. Da so ti z zapuščino tudi že ravnali kot dediči oziroma kot lastniki, kažejo tudi navedbe v pritožbi F. F.
8. Višje sodišče je zaradi opisanega, ker mora na pravilno uporabo materialnega prava paziti po uradni dolžnosti, pritožbama ugodilo, izpodbijani sklep pa na podlagi pete alineje 358. člena v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP ter 163. členom ZD spremenilo tako, da je predlog za izdajo dodatnega sklepa o dedovanju zavrnilo.
1 Tokrat (po tem, ko je višje sodišče predhodni sklep razveljavilo) tako, da je razloge mogoče preizkusiti.
2 Prim. VSL sklepa I Cp 369/2009 in I Cp 43/2015 ter sodba I Cp 2752/2013.