Appeal dismissed; ZFPPIPP does not provide for suspending simplified enforcement settlement proceedings due to insufficient creditor majority.

Pritožba dolžnika se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

ZFPPIPP ne predvideva instituta ustavitve postopka poenostavljene prisilne poravnave. Niti ni mogoče te pravne praznine zapolniti ob smiselni uporabi 208. člena ZFPPIPP, ki določa, da sodišče ob neizglasovanosti prisilne poravnave postopek ustavi in nad dolžnikom začne stečajni postopek, saj določba drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP uporabe te določbe za institut poenostavljene prisilne poravnave ne predvideva. Teleološka razlaga, da ta določba ni predvidena za institut poenostavljene prisilne poravnave, je v tem, da predlagatelj poda predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo le v primeru, ko ima notarsko overjeno izglasovano poenostavljeno prisilno poravnavo, ne pa za primere, ko poizkuša preko povezanih oseb doseči njeno potrditev, kar se izkaže šele v pritožbenem postopku, ko se lahko prvič izjavijo upniki s pravnim interesom.

[OBRAZLOŽITEV]

I. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo zavrnilo.

II. Zoper takšen sklep se je pritožil dolžnik zaradi bistvene kršitve določb postopka, poenostavljene prisilne poravnave oziroma zmotne uporabe materialnega prava ter pritožbenemu sodišču predlagal, da izpodbijani sklep spremeni tako, da se bo izrek izpodbijanega sklepa glasil, da se postopek poenostavljene prisilne poravnave ustavi.

III.Pritožba ni utemeljena.

IV. Sodišče prve stopnje je v tem postopku odločalo drugič, saj je višje sodišče po pritožbi upnika prvotni sklep, s katerim je bila poenostavljena prisilna poravnava potrjena, razveljavilo, ker je upnik trdil, da ni v skladu z določbami Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), saj pogoji za potrditev poenostavljene prisilne poravnave niso bili izpolnjeni. Sodišče prve stopnje bi moralo dolžnika pozvati k predložitvi notarskega zapisnika o izidu glasovanja, katerega vsebina je v skladu z dvanajstim odstavkom 221.e člena ZFPPIPP in posodobljenega seznam terjatev, katerega vsebina je v skladu s četrtim odstavkom 221.d člena ZFPPIPP (sedmi odstavek 221.d člena ZFPPIPP), kot mu to nalaga tretji odstavek 221.f člena ZFPPIPP. Pri tem je upoštevaje sodno prakso 1 preverilo upnikove očitke o dejanski in pravni povezanosti upnikov, ki so izglasovali sodno poravnavo, ter ugotovilo, da so nekateri, ki so glasovali za prisilno poravnavo, medsebojno povezani, zato potrebna večina za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave ni bila podana.

V. Sodišče prve stopnje je v novem postopku z izpodbijanim sklepom predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo zavrnilo, ker je v skladu s 1. točko tretjega odstavka 221.e člena ZFPPIPP poenostavljena prisilna poravnava sprejeta, če zanjo glasujejo upniki, katerih skupni znesek terjatev je najmanj 6/10 osnove za izračun deleža glasovalnih pravic upnika pri glasovanju o sprejetju poenostavljene prisilne poravnave, to je 6/10 vsote zneskov vseh navadnih terjatev upnikov, navedenih v posodobljenem seznamu preizkušenih terjatev. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da ta delež ni dosežen, saj so za poenostavljeno prisilno poravnavo glasovali upniki, katerih terjatev znaša 1,810.893,35 EUR, kar ni zadosten delež in tako poenostavljena prisilna poravnava ni bila sprejeta.

VI. Pritožnik navaja, da v tem primeru sodišče poenostavljene prisilne poravnave ne bi smelo zavrniti, saj določba šestega odstavka 221.f člena ZFPPIPP določa, kdaj so podani primeri, ko sodišče zavrne predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo. Podobno je določeno v šestem odstavku 221.d člena ZFPPIPP. Na primer, da je poenostavljena prisilna poravnava zavrnjena, sedmi odstavek 221.f člena ZFPPIPP veže posledico, da dolžnik dve leti po izdaji takšnega sklepa ne more vložiti novega predloga za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave. Za druge primere pa zakon ne določa takšne posledice. Glede na navedeno pritožnik meni, da bi moralo sodišče prve stopnje postopek ustaviti ne pa poenostavljeno prisilno poravnavo zavrniti in smiselno uporabiti 208. člen ZFPPIPP.

VII. Pritožbeno sodišče s takšnim stališčem pritožnika ne more soglašati. ZFPPIPP namreč ne predvideva instituta ustavitve postopka poenostavljene prisilne poravnave. Niti ni mogoče te pravne praznine zapolniti ob smiselni uporabi 208. člena ZFPPIPP, ki določa, da sodišče ob neizglasovanosti prisilne poravnave postopek ustavi in nad dolžnikom začne stečajni postopek, saj določba drugega odstavka 221.b člena ZFPPIPP uporabe te določbe za institut poenostavljene prisilne poravnave ne predvideva. Teleološka razlaga, da ta določba ni predvidena za institut poenostavljene prisilne poravnave, je v tem, da predlagatelj poda predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo le v primeru, ko ima notarsko overjeno izglasovano poenostavljeno prisilno poravnavo, ne pa za primere, ko poizkuša preko povezanih oseb doseči njeno potrditev, kar se izkaže šele v pritožbenem postopku, ko se lahko prvič izjavijo upniki s pravnim interesom. Takšno ravnanje predlagatelja, ko predloži notarski zapis s poenostavljeno prisilno poravnavo, ki so jo sprejele povezane osebe, ni zakonito in zakonodajalec takšnih primerov ni predvidel. Pritožbeno sodišče sicer meni, da bi bila zanje ustrezna uporaba 208. člena ZFPPIPP, da se postopek poenostavljene prisilne poravnave ustavi in se prične nad dolžnikom stečaj, ker pa zakonsko takšna posledica ni predvidena, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo v primeru nezadostne večine zavrne, ker drugačne možnosti, kot že rečeno, ZFPPIPP ne predvideva. Dolžnik pa mora sebi pripisati posledice, da v naslednjih dveh letih, ne bo mogel vložiti ponovnega predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, ko je ravnal v nasprotju z določbami ZFPPIPP o potrebni večini za njeno sprejetje.

VIII. Pritožbeno sodišče je zato pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

1 Npr. Višje sodišče v Ljubljani III Cpg 448/2017 z dne 10. 7. 2017, točka 22. in nasl. ter Višje sodišče v Ljubljani, sodba I Cpg 213/2018, 17. 1. 2019.