Legislator Case Law & Legislation
VSL Sklep I Cp 1167/2021 ECLI:SI:VSLJ:2021:I.CP.1167.2021 AI generated

Court dismisses claim that 13cm curb constitutes property disturbance due to increased driving caution required.

Case Number VSL Sklep I Cp 1167/2021
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court rejected the plaintiffs' appeal against a lower court order to remove concrete barriers blocking their driveway access. While the plaintiffs argued the 13cm curb made vehicle access impossible, the court found that driving over it merely required greater caution and speed reduction, which constitutes a change in possession but not a legal disturbance. Consequently, the original order to restore the previous possession state was upheld, and the plaintiffs were ordered to bear their own appeal costs.

Legislator headnote

AI generated

Zakon o pravni pomoči; Zakon o sodnem postopku: The installation of a curb requiring slower and more careful driving does not constitute a disturbance of possession, as the ability to access the property remains intact despite the increased difficulty.

Keywords

AI generated
disturbance of possession driveway access property rights concrete barriers appellate review civil procedure burden of proof

Cited Legislation

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Toženke sami trpijo svoje pritožbene stroške, tožnikom pa so dolžne v 15 dneh nerazdelno povrniti njihove pritožbene stroške 268,79 EUR.

[JEDRO]

Res je, da je tožba navajala, da preko robnika višine 13 cm tožniki ne morejo voziti do svoje hiše. Vendar je pomembno, da je bilo ugotovljeno, da ravnanje toženk otežuje vožnjo in spreminja dotedanji način izvrševanja posesti, kar pa pomeni motenje posesti (ne glede na to, da ne drži, da tožnice zaradi robnika v višini 13 cm ne bi mogle voziti do hiše).

Povsem izkustveno je, da je potrebno peljati preko višjega robnika precej bolj pazljivo in počasneje, kot preko nižjega, zaradi česar je poseg v del dovozne poti z znižanim robnikom vsekakor sprememba posestnega stanja, kar pa seveda predstavlja motenje posesti.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (I.) ustavilo postopek glede zahtevka: »Tožene stranke: A. A., Ljubljana, B. B., Ljubljana in C. C., Ljubljana, so dolžne nemudoma, najkasneje pa naslednji dan po prejemu te sodbe, vzpostaviti prejšnje posestno stanje, tako da na lastne stroške odstranijo betonske ovire, ki so postavljene na nepremičninah parc. št. 2245/3, k. o. ... (ID parc. 0000 2245/3) in parc. št. 2245/7, k. o. ... (ID parc. 0000 2245/7), tako da bo tožečim strankam: D. D., X 21, Ljubljana, E. E., X 21, Ljubljana, in F. F., X 21a, Ljubljana, preko teh nepremičnin ponovno omogočen nemoten dovoz do nepremičnine parc. št. 2251/1, k. o. ... (ID parc. 0000 225 1/1). V II. točki je tožencem v bodoče prepovedalo postavljati betonske ali druge ovire na nepremičnini parc. št. 2245/3, k. o. ..., in parc. št. 2245/7, k. o. ..., in s takimi ali podobnimi ravnanji kakorkoli posegati v posest tožnikov na nepremičninah parc. št. 2245/3, k. o. ... in parc. št. 2245/7, k. o. ..., oziroma izvrševati kakršnakoli ravnanja, ki bi tožnikom onemogočala ali ovirala dovoz oziroma dostop preko teh nepremičnin do nepremičnine parc. št. 2251/1, k. o. ... V III. točki pa je odločilo, da stroške postopka nosijo toženci.

2. Toženke v pravočasni pritožbi, ki jo vlagajo iz vseh pritožbenih razlogov predlagajo, da pritožbeno sodišče sklep spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da sklep razveljavi, tožnikom pa naloži, da nerazdelno povrnejo toženkam vse pravdne stroške. Vsebina pritožbe bo povzeta v nadaljevanju.

3. V odgovoru na pritožbo tožniki pritrjujejo izpodbijani odločitvi, predlagajo zavrnitev pritožbe in priglašajo pritožbene stroške.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Toženke navajajo, da je temeljni poudarek pritožbe ta, da so tožniki v tožbi trdili, da so jim toženke popolnoma onemogočile dovoz do njihove stanovanjske hiše X 21 oz. 21a, Ljubljana, da zaradi njihovega ravnanja sploh ne morejo več dostopati do svoje nepremičnine, da nimajo kje parkirati vozil, da jim niti peš ni omogočen dostop, zato ne morejo do hiše pripeljati živil, kaj šele večjih predmetov in tovora, do hiše ne more rešilec, prav tako ne poštar. Opozarjajo, da se je vse to med dokaznim postopkom izkazalo kot neresnično.

6. Deloma je treba pritrditi toženkam, saj je res, da je tožba navajala, da preko robnika višine 13 cm tožniki ne morejo voziti do svoje hiše. Vendar je pomembno, da je bilo ugotovljeno, da ravnanje toženk otežuje vožnjo in spreminja dotedanji način izvrševanja posesti, kar pa pomeni motenje posesti (ne glede na to, da ne drži, da tožnice zaradi robnika v višini 13 cm ne bi mogle voziti do hiše). Ostale navedbe, ki naj bi jih tožnice podale v tožbi in ki jih navaja pritožba, iz tožbe niso razvidne (pri tem je treba ločiti tožbene navedbe od povzetka obrazložitve sklepa o začasni odredbi, ki pa je bila nato razveljavljena).

7. Iz pritožbe nadalje izhaja, da so toženke v postopku navajale, da so na skrajni vzhodni rob parcele št. 2245/3, k. o. ..., postavile betonske ograje, da bi v tem delu, kjer tožniki nikoli niso dostopali, zavarovale svojo lastninsko pravico. Prav tako pritožba opozarja, da so priče v postopku potrdile, da so tožniki že pred postavitvijo betonskih ograj vozili preko dvignjenega dela robnika, zato na tem delu niso imeli posesti, kar naj bi potrjevale tudi navedbe tožnikov iz drugih sodnih postopkov (I P 959/2015, II P 949/2016, II P 1881/2016, N 471/2016).

8. Glede tega je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so bile trditve in izpovedbe v drugih pravdah drugačne kot v tej tudi na strani toženk, je pa ob tem pojasnilo, da je za odločitev v tej zadevi pomembno zadnje posestno stanje, ki ga je lahko na podlagi izvedenih dokazov prepričljivo ugotovilo. In tako je sodišče jasno ugotovilo, da so tožniki vozili tudi preko znižanega dela robnika. Za posest ni potrebno, da bi vozili izključno preko znižanega dela. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, so tožniki zagotovo vozili (tudi) po znižanem delu, saj bi bilo sicer na delu znižanega robnika s fotografije na prilogi A12, vidno vsaj nekaj snega, pa ga ni. Dokazna ocena sodišča prve stopnje glede vožnje preko znižanega robnika je prepričljiva in se ji zato pridružuje tudi pritožbeno sodišče.

9. Toženke zatrjujejo v pritožbi, da se je bilo tudi v času, ko so bile postavljene betonske preklade, možno dostopati do stanovanjske hiše X 21 oz. 21a in to v širini 8 metrov. Tudi inšpektorica G. G., ki je prišla po postavitvi ograj na kraj, naj bi ugotovila, da ograje ne ovirajo prometa in tudi ne dostopa do hiše tožnikov, da pa je potrebna nekoliko previdnejša vožnja pri uvozu k zgradbi X 21, saj je treba zapeljati čez robnik. Po mnenju pritožnic višina robnika (13 cm) na tem mestu ni bila tolikšna, da bi onemogočala ali preprečevala prehod z javne ceste do hiše tožnikov in da bi na tej podlagi lahko tožniki zahtevali posestno varstvo oz. ekonomsko korist. Toženke se sklicujejo tudi na to, da avtomobilska tovarna Forda testira vzdržljivost svojih vozil s tem, da 5200 krat pri hitrosti 60 km/h prevozijo robnik visok 14 cm (domače parkiranje se opravlja pri hitrosti 5 km/h).

10. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je do hiše bilo mogoče dostopati tudi po postavitvi ograj, da pa je bilo treba zato prevoziti robnik visok 13 cm. Pritožbeno sodišče pritrjuje ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je tako višino izkustveno mogoče prevoziti z večino vozil, je pa to gotovo bolj zahtevno, saj je treba peljati počasneje in previdneje, da ne pride do udarca v vozilo in poškodb na vozilu. Tudi po presoji pritožbenega sodišča je logično, da so tožniki, če so imeli na voljo dostop do hiše preko znižanega robnika in drug dostop preko robnika, visokega 13 cm, vozili večinoma preko znižanega robnika. Glede trditev, da je inšpektorica ugotovila, da ne gre za dejanje, ki bi pomenilo motenje, je treba pojasniti (kar so opozorili tudi tožniki v odgovoru na pritožbo), da inšpektorica ni pristojna za ugotavljanje obstoja motenja posesti, saj je to predmet sodne presoje.

11. Pritožba še opozarja, da je v mestu običajno in pričakovano, da je med cesto in parcelo robnik in da je pri parkiranju pogosto treba prevoziti robnik.

12. Res je, da so v mestu lahko tudi robniki, preko katerih je občasno potrebno zapeljati, a če so imeli tožniki posest na delu dovozne poti, kjer je robnik znižan, pomeni poseg v tako dovozno pot (na način, da je vožnja preko tega dela dovozne poti onemogočena) motenje njihove posesti. Pritožbenemu sodišču se ne zdi čisto nič nejasen zaključek, da je povsem izkustveno, da je potrebno peljati preko višjega robnika precej bolj pazljivo in počasneje, kot preko nižjega, zaradi česar je poseg v del dovozne poti z znižanim robnikom vsekakor sprememba posestnega stanja, kar pa seveda predstavlja motenje posesti. Da so si tožniki olajšali zahtevnejšo vožnjo preko robnika, kaže to, da so ob robnik tožniki namestili desko in na ta način zmanjšali višino.

13. Pritožbene trditve o tem, da tožniki niso izkazali, da bi na njihovih vozilih zaradi vožnje preko dvignjenega robnika nastajale poškodbe, in da tretjetožnik ni dokazal, da bi imel športno vozilo Porsche Panamera, za odločitev o utemeljenosti varstva pred motenjem posesti niso relevantne. Nastanek poškodb na vozilih tožnikov ni nujen za ugotovitev, da je bila njihova posest motena. Prav tako ni odločilno vprašanje ali ima tretji tožnik vozilo Porsche Panamera. Drži sicer, da bi v primeru, če ima takšno vozilo, zaradi specifik vozila verjetno ne mogel prevoziti robnika 13 cm, a je do posestnega varstva upravičen tudi, če je moral peljati preko takšnega robnika z drugim vozilom (iz razloga, ker so mu toženke preprečile vožnjo preko znižanega robnika).

14. Uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni in ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo kršitev, na katero pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo toženk zavrnilo in potrdilo izpodbijan sklep (353. člen ZPP).

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na 165. členu ZPP v zvezi s 154. členom ZPP. Ker toženke s pritožbo niso uspele, same trpijo svoje pritožbene stroške, hkrati pa so dolžne tožnikom povrniti stroške odgovora na pritožbo, ki so odmerjeni v skladu z veljavno Odvetniško tarifo, njihova natančna specifikacija pa je razvidna iz stroškovnika v spisu.