Court reverses first instance, ordering heir to sue to prove inheritance transfer was not a gift.

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v 2. točki izreka spremeni tako, da se glasi:

"Dediča A. A. se napoti na pravdo, da zoper sodediče B. B., C. C. (stanujočega na ...), D. D. (stanujočega na ...), E. E. in F. F., vloži tožbo za ugotovitev, da premoženje, ki ga je pridobil na podlagi izročilne pogodbe, sklenjene 24. 4. 1988 z zapustnico, ni darilo."

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

[JEDRO]

Ker se pritožnika kot dediča nista strinjala z izročitvijo premoženja, utemeljeno uveljavljata, da velja zakonska domneva. Manj verjetna je zato pravica dediča, ki uveljavlja, da je bila pogodba odplačna.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da se zapuščinski postopek prekine in se dediče B. B., C. C. (stanujočega na ...), D. D. (stanujočega na ...), E. E. in F. F. napoti na pravdo zoper sodediča A. A. zaradi ugotovitve neveljavnosti izročilne pogodbe, ki sta jo 24. 4. 1988 sklenila A. A. in zapustnica.

2. Dva izmed dedičev v pritožbi zoper navedeni sklep sodišča prve stopnje uveljavljata vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD). Predlagata, naj pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep spremeni tako, da se na pravdo napoti dediča A. A., podrejeno pa, naj ga razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Zmotno je stališče v sklepu o tem, katera pravica je manj verjetna. Sporna nista niti veljavnost pogodbe niti obstoj razpolaganja z delom zapustničinega premoženja. Sporno je, ali gre za pogodbo o izročitvi premoženja, kot je bila ob sklenitvi pogodbe urejena v 106. in 107. členu Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD), sedaj pa je na enak način urejena v Obligacijskem zakoniku (v nadaljevanju OZ) ali za darilno pogodbo. Ker pritožnika kot zapustničina potomca nista podala soglasja k pogodbi, se pridobljeno premoženje po zakonu šteje za darilo (110. člen ZD oziroma 550. člen OZ). Volja zapustnice za presojo o tem, katera pravica je manj verjetna, ni odločilna. Nepomembno je tudi dejstvo, da je bila pogodba izvedena v zemljiški knjigi. Za presojo, ali gre za izročilno ali za darilno pogodbo, ni odločilno niti dejstvo, da si je zapustnica ob izročitvi pridržala določene pravice.

3. Sodedič A. A. v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.

4. Pritožba je utemeljena.

5. V izpodbijanem sklepu je ugotovljeno, da je zapustnica z enim od petih otrok sklenila izročilno pogodbo, s katero mu je prepustila v last parceli 162/4 in 147 obe k. o. ..., da je v pogodbi ugotovljeno, da je sin že več let oskrboval mamo z obleko, obutvijo, hrano in zdravniško nego in se tako zavezal ravnati tudi v bodoče in da si je zapustnica izgovorila pravico dosmrtnega brezplačnega prebivanja in prepoved odtujitve izročenih nepremičnin, da je bila pogodba overjena in realizirana v zemljiški knjigi. Sodediči so uveljavljali, da je niso podpisali vsi sodediči in gre zato za darilo. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da je med dediči sporno, ali je pogodba veljavna in torej, ali nepremičnini, ki sta bili predmet pogodbe, sodita v zapuščino. Ker je v pogodbi jasno izražena zapustničina volja, da nepremičnini prenese na sina A. A., in ker je bila pogodba overjena in realizirana v zemljiški knjigi, je po stališču sodišča pravica dedičev, ki so nasprotovali veljavnosti pogodbe, manj verjetna.

6. Utemeljen je pritožbeni očitek o zmotni opredelitvi vprašanja, ki je med dediči sporno. Podatki spisa potrjujejo, da niso nasprotovali veljavnosti pogodbe, ampak so trdili, da zaradi odsotnosti njihovega soglasja k izročitvi premoženja ne gre za izročilno pogodbo, marveč za darilo. Sodedič je na drugi strani trdil, da je bila pogodba odplačna. Ne gre torej za spor o tem, ali nepremičnini, ki sta bili predmet izročilne pogodbe, sodita v zapuščino, ampak za spor o tem, ali gre za darilo, ki se všteva v dedni delež dediča, ki ga je prejel, ali za odplačno pridobljeno premoženje.

7. Po prvem odstavku 210. člena ZD sodišče prekine zapuščinski postopek in napoti dediče na pravdo, če so med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna kakšna njihova pravica. Med primeri je v drugem odstavku istega člena naveden spor o dejstvih, od katerih je odvisna velikost dednega deleža.

8. Pritožnika utemeljeno uveljavljata, da se v primeru, če se kakšen potomec ni strinjal z izročitvijo in razdelitvijo, po prvem odstavku 550. člena OZ (enaka pa je bila določba ZD, veljavna ob sklenitvi pogodbe) štejejo tisti deli premoženja, ki so bili izročeni drugim potomcem, za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem. Darila dedičem se upoštevajo v vrednosti zapuščine, pomembni za ugotovitev nujnega deleža (28. člen ZD). Ker se pritožnika kot dediča nista strinjala z izročitvijo premoženja, utemeljeno uveljavljata, da velja zakonska domneva. Manj verjetna je zato pravica dediča, ki uveljavlja, da je bila pogodba odplačna. 1

9. Po navedenem je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu spremenilo tako, da je na pravdo z zahtevkom za ugotovitev, da izročilna pogodba ni darilo, napoti dediča A. A. (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD).

10. O stroških postopka bo odločeno po izdaji končne odločitve.

1 Tako tudi sklepi VSL II Cp 162/2021, I Cp 798/2020, I Cp 926/2018, I Cp 746/2018 in I Cp 2454/2013.