Supreme Court allows review regarding tax court's refusal of evidence based on prior administrative findings.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia partially allowed the review request concerning the Administrative Court's dismissal of the plaintiff's evidence requests. The plaintiff argued that the tax court erred by rejecting new witness testimonies after already establishing facts through administrative records and witness statements. The court agreed that the right to present evidence is a constitutional guarantee and that the lower court must provide reasoned arguments rather than relying solely on prior administrative findings.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku 1. odstavek 367. a člena; Zakon o upravnem sporu 1. odstavek 22. člena: The court must provide reasoned arguments when rejecting evidence requests, as the right to present evidence is a constitutional guarantee linked to the right to be heard.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Revizija se dopusti glede vprašanja:
Ali je Upravno sodišče s tem, ko je v ponovljenem postopku ponovno zavrnilo vse tožnikove nelistinske dokazne predloge kot nepotrebne, ker se je že na podlagi dokazov (med drugim pisnih izjav prič), izvedenih v upravnem (davčnem) postopku, prepričalo v nasprotno, ravnalo v nasprotju z ustaljeno sodno prakso?
[JEDRO]
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je Upravno sodišče s tem, ko je v ponovljenem postopku ponovno zavrnilo vse tožnikove nelistinske dokazne predloge kot nepotrebne, ker se je že na podlagi dokazov (med drugim pisnih izjav prič), izvedenih v upravnem (davčnem) postopku, prepričalo v nasprotno, ravnalo v nasprotju z ustaljeno sodno prakso.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Upravno sodišče je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT-0610-51/2017-100-08-520-24 z dne 6. 12. 2017. Z navedeno odločbo je prvostopenjski davčni organ tožniku v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora davka na dodano vrednost (v nadaljevanju DDV) in davka od dohodkov pravnih oseb (v nadaljevanju DDPO) odmeril: DDV v skupnem znesku 957.878,41 EUR za davčna obdobja od 1. 1. 2016 do 31. 5. 2017 ter pripadajoče obresti v znesku 56.913,68 EUR, DDPO za leto 2016 od davčne osnove 7.156.363,47 EUR po stopnji 17 % v znesku 1.216.581,79 EUR ter pripadajoče obresti v znesku 51.329,75 EUR in razliko že zapadlih akontacij DDPO v znesku 906.472,72 EUR za obdobje od januarja 2017 do avgusta 2017 ter pripadajoče obresti v znesku 30.227,14 EUR. Ministrstvo za finance je z odločbo, št. DT 499-16-5/2018-8 z dne 13. 9. 2018, tožnikovo pritožbo zoper navedeno odločbo kot neutemeljeno zavrnilo.
2. Upravno sodišče je v zadevi odločalo v ponovljenem postopku po sklepu Vrhovnega sodišča X Ips 60/2021 z dne 10. 11. 2021. Po opravljeni glavni obravnavi, na kateri je prebralo listine v sodnem in upravnem spisu, je pritrdilo dokazni oceni davčnega organa, ki je na tako ugotovljeno dejansko stanje tudi pravilno uporabil materialno pravo. Ob tem je ostale tožnikove dokazne predloge, tj. zaslišanje predlagateljeve zakonite zastopnice in zakonite zastopnike tožnikovih poslovnih partnerjev, zavrnilo kot nepotrebne. Obrazložilo je, da so bili nekateri dokazi že izvedeni v upravnem postopku, med drugim zaslišanje direktorice, davčni organ pa je pridobil tudi pisne izjave predlaganih prič in jih pravilno dokazno ocenil, predlagatelj pa na naroku ni utemeljil možnosti drugačne presoje navedenih dokazov. Kot neutemeljene je sodišče zavrnilo tudi tožbene ugovore glede kršitev pravil v upravnem postopku. Ocenilo je, da tožniku ni bila kršena pravica do izjave, saj je v postopku pred davčnim organom sodeloval in se je imel možnost izjaviti o vseh dejstvih, ki so vplivala na odločitev. Večkrat je bil tudi pozvan na predložitev dokumentacije, ki je bila podlaga za evidentiranje poslovnih dogodkov, vendar je kljub temu ni v celoti predložil. Dokazovanje z listinami sicer ni izključno, vendar pa določenih poslovnih dogodkov ob pomanjkanju poslovne dokumentacije, ki jo je gospodarska družba dolžna voditi, ni mogoče izkazati zgolj z izjavami prič.
3. Tožnik (v nadaljevanju predlagatelj) je na Vrhovno sodišče vložil predlog za dopustitev revizije po 367. b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlagal, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi več pomembnih pravnih vprašanj.
4. Predlog je delno utemeljen.
5. Vrhovno sodišče je presodilo, da je glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjen pogoj za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.
6. Dopuščeno vprašanje se nanaša na razloge za zavrnitev dokaznih predlogov, in sicer zaslišanja predlagateljeve zakonite zastopnice in več prič. Njegovo pomembnost predlagatelj utemeljuje z odstopom od sodne prakse, 1 konkretno od stališča, da Upravno sodišče ne sme zavrniti izvedbe predlaganega dokaza izhajajoč iz stališča, da se je na podlagi že izvedenih dokazov v davčnem (upravnem) postopku prepričalo o nasprotnem, kot trdi predlagatelj dokaza. Odgovor Vrhovnega sodišča je pomemben za zagotovitev enotnosti sodne prakse in pravne varnosti strank v upravnem sporu, saj je pravica do izvedbe dokazov na glavni obravnavi in z njo povezana ustavnoskladna zavrnitev dokaznih predlogov 2 pomemben element pravice do izjave strank v postopku, zagotovljene v okviru 22. člena Ustave.
7. Glede ostalih vprašanj Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, saj za to niso izpolnjeni zakonski pogoji.
1 Prim. sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 220/2016 z dne 17. 5. 2017 in X Ips 342/2017 z dne 1. 7. 2020.
2 Sodišče lahko zavrne dokazni predlog, če šteje, da je stranka zatrjevano dejstvo že dokazala, če je dokaz neprimeren ali če se z njim dokazuje trditev, ki ni pravno odločilna. Sodišče mora tako zavrnitev obrazložiti z razumnimi argumenti, ki ne predstavljajo vnaprejšnje dokazne ocene.