Appeal allowed; execution court order on costs dismissed for insufficient reasoning of necessity.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe higher court overturned the first-instance decision ordering the debtor to pay execution costs due to inadequate reasoning. While the court acknowledged that cost decisions in execution proceedings typically lack the detailed justification required for main proceedings, it held that a mere reference to a bill was insufficient when imposing a high sum. The court ruled that the lower court failed to explain why specific costs were necessary, violating the debtor's right to a reasoned decision and the standard of reasoning required for significant financial penalties.
Legislator headnote
AI generatedZakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), 15. člen; Zakon o pravdnem postopku (ZPP), 339. člen (2. odst.), 365. člen: In execution proceedings, a decision on costs must provide specific reasoning for the necessity of each cost item when the amount is significant, as a generic reference to a bill does not satisfy the requirement to explain why costs were incurred.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožbi se ugodi, sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za nov sklep.
[JEDRO]
V izvršilnih postopkih odločitve o stroških sicer tipično ne dosegajo obrazloženosti odločitev o glavni stvari, vendar pa v primeru, kot je podani, ne zadostuje bežna opredelitev, da so bili nastali stroški potrebni za izvršbo, ne da bi sodišče tudi obrazložilo, zakaj je temu tako. Bistvo zahteve po obrazloženosti sodnih odločb, ki je odraz pravice strank do pravnih sredstev in do izjave zoper te odločbe, je v tem, da se mora sodišče opredeliti do pravno pomembnih odločilnih dejstev. V primeru odločanja o stroških je standard obrazloženosti višji tudi tedaj, ko gre za naložitev plačila visokega zneska stroškov, katerih potrebnost ni že prima facie razvidna iz (ob)računa, saj taka odločitev bistveno bolj posega v dolžnikov pravni položaj, kot naložitev plačila relativno nižjih zneskov izvršilnih stroškov.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da mora dolžnik upniku v 8 dneh povrniti 1.951,99 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov.
2. Zoper sklep se po pooblaščenki pravočasno pritožuje dolžnik. Navaja, da je iz skope obrazložitve razvidno, da se stroški nanašajo na stroške izvršitelja za izpraznitev nepremičnine, pri čemer je priložen račun št. 01/00 z dne 25. 8. 2021, obračun izvršitelja pa ne. Obrazložitev ne dosega standarda obrazložene vloge. Dolžniku tako sploh ni jasno, kakšni stroški to so in ali so sploh utemeljeni. Obračun izvršitelja, s katerim se je upnik strinjal, ima učinek le med upnikom in izvršiteljem, v razmerju do dolžnika pa mora sodišče preizkusiti utemeljenost posameznih postavk in navedeno obrazložiti. Tako se ne da preizkusiti, ali so bili stroški res potrebni in zakaj. Priglaša pritožbene stroške.
3. Upnik je odgovoril na pritožbo po pooblaščencu, ji nasprotoval in priglasil stroške odgovora na pritožbo.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi z določbo 15. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).
6. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi naložilo dolžniku v plačilo relativno visok znesek izvršilnih stroškov, višje sodišče pa uvodoma pritrjuje dolžniku, da je to storilo z zelo skopo obrazložitvijo, da so bili stroški potrebni za izvršbo ter da gre za stroške na podlagi računa št. 01/00 z dne 25. 8. 2021 v zvezi z obračunom izvršitelja z dne 19. 7. 2021.
7. Drži sicer, da v izvršilnih postopkih odločitve o stroških tipično ne dosegajo obrazloženosti odločitev o glavni stvari, vendar pa v primeru, kot je podani, ne zadostuje bežna opredelitev, da so bili nastali stroški potrebni za izvršbo, ne da bi sodišče tudi obrazložilo, zakaj je temu tako. Bistvo zahteve po obrazloženosti sodnih odločb, ki je odraz pravice strank do pravnih sredstev in do izjave zoper te odločbe, je v tem, da se mora sodišče opredeliti do pravno pomembnih odločilnih dejstev. V primeru odločanja o stroških je standard obrazloženosti višji tudi tedaj, ko gre za naložitev visokega zneska plačila stroškov, katerih potrebnost ni že prima facie razvidna iz (ob)računa, saj taka odločitev bistveno bolj posega v dolžnikov pravni položaj, kot naložitev plačila relativno nižjih zneskov izvršilnih stroškov (vrednost spornega predmeta je v tej zadevi primerjalno le 319,99 EUR).
8. Sklep tako ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, kar predstavlja kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Glede na vse navedeno je višje sodišče pritožbi ugodilo, sklep pa razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v novem sklepu pa naj sodišče prve stopnje obrazloži potrebnost stroškov po posameznih postavkah na računu oziroma obračunu (po potrebi naj pred tem o navedenem pridobi izjavo izvršitelja).
9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je višje sodišče skladno s tretjim odstavkom 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pridržalo za nov sklep.