Supreme Court rejects appeal regarding employer's right to terminate contract based on incapacity without prior written performance assessment.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Predlog se zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je v točki I/1 izreka sodbe zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice za ugotovitev, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti z dne 3. 9. 2020 nezakonita in da se razveljavi. V točki I/2 izreka je zavrnilo tožničin zahtevek, da ji mora tožena stranka vzpostaviti delovno razmerje za čas od 6. 12. 2020 do vključno 14. 8. 2021 in jo prijaviti v obvezna zavarovanja za vpis v matično evidenco ZPIZ za celotno obdobje nezakonitega prenehanja delovnega razmerja. V točki I/3 izreka je zavrnilo zahtevek za razvezo pogodbe o zaposlitvi z dnem 14. 8. 2021. V točki I/4 izreka je zavrnilo njen tožbeni zahtevek za obračun in izplačilo plač za obdobje od decembra 2020 do avgusta 2021. Zavrnilo je tudi njen zahtevek za obračun in izplačilo sorazmernega dela regresa za leto 2020 in 2021 (točka I/5 izreka), da ji je dolžna tožena stranka plačati denarno povračilo v višini 36.672,12 EUR bruto oz. izplačati neto znesek denarnega povračila v višini 29.104,86 EUR (točka I/6 izreka) in da ji je dolžna tožena stranka povrniti njene stroške postopka (točka I/7 izreka). V II. točki izreka je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

2. Zoper navedeno odločitev se je pritožila tožnica. Sodišče druge stopnje je njeno pritožbo zavrnilo, potrdilo sodbo sodišča prve stopnje in odločilo, da tožnica sama krije svoje stroške pritožbe.

3. Tožnica v predlogu za dopustitev revizije postavlja sledeča vprašanja:

– ali se pravna oseba lahko sklicuje na njeno zakonito zastopanje s strani osebe, ki je v sodnem registru, kot javni listini, vpisana kot njen zastopnik, čeprav sklep edinega družbenika o podaljšanju mandata osebi, vpisani v sodnem registru, kot zakonitemu zastopniku te pravne osebe ni sprejet oz. vpisan v knjigo sklepov v skladu z veljavnimi predpisi;

– ali oseba, ki je v sodnem registru vpisana kot zakoniti zastopnik pravne osebe, čeprav ve, da ji je mandat potekel ter da sklep o njenem podaljšanju mandata ni bil vpisan v knjigo sklepov v skladu s predpisi in zato nima več zakonitega mandata za zastopanje pravne osebe, lahko zakonito v imenu te pravne osebe poda delavcu te iste pravne osebe odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti;

– ali mora imeti delodajalec merila in kriterije za ugotavljanje doseganja pričakovanih delovnih rezultatov, če mu kolektivna pogodba dejavnosti nalaga, da mora sprejeti pisno oceno delavčevega dela pred podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti;

– ali so v primeru neobstoja kriterijev za ugotavljanje doseganja pričakovanih rezultatov dela lahko smiselno uporabljivi kriteriji za ugotavljanje delovne uspešnosti;

– ali delavec mora biti seznanjen s tem, na kakšen način delodajalec ugotavlja (ne)doseganje pričakovanih rezultatov dela v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti;

– ali je s kolektivno pogodbo dejavnosti dogovorjen predpogoj za odpoved pogodbe o zaposlitvi, to je pisna ocena o spremljanju delavčevega dela, izpolnjen, če je le ta podana šele po pisni vložitvi;

– ali mora biti iz pisne ocene o spremljanju delavčevega dela, ki je na podlagi kolektivne pogodbe podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti, razvidno, kdo, kdaj in na podlagi česa je podal takšno pisno oceno, oz. ali mora biti takšna pisna ocena obrazložena, da bi se sploh začel postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti;

– ali mora biti delavec seznanjen s pisno oceno o njegovem spremljanju v primeru ugotavljanja razloga za odpoved iz razloga nesposobnosti, če kolektivna pogodba zahteva takšno pisno oceno še pred podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz tega razloga;

– ali je lahko odstotek napak v razmerju do celotnega obsega dela in časovnega okvirja, bistvenega pomena pri ugotavljanju zakonskih pogojev za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.; ZPP) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ne ugotavlja razlogov za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je razviden iz uvoda tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.