Supreme Court rejects review application regarding employment contract termination and conflict of interest standards.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Predlog se zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 13. 11. 2019, za ugotovitev, da tožniku delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo, temveč je trajalo do 13. 2. 2020. Zavrnilo je tudi tožnikov zahtevek, na podlagi katerega naj bi ga morala tožena stranka za čas do 13. 2. 2020 prijaviti v obvezno zavarovanje za vpis v matično evidenco ZPIZ, mu obračunati nadomestila bruto plač, od njih odvesti predpisane dajatve in mu izplačati neto nadomestila skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi ter druge prejemke iz delovnega razmerja. Zavrnilo je tudi njegov zahtevek za izplačilo 204,44 EUR in za izplačilo denarnega povračila v višini 75.192,15 EUR bruto. Nadalje je zavrnilo zahtevek za ugotovitev, da je bila prepoved opravljanja dela z dne 4. 11. 2019 nezakonita in da mora tožena stranka tožniku za čas prepovedi opravljanja dela obračunati razliko v bruto plači ter mu po odvodu predpisanih dajatev izplačati ustrezno neto razliko v plači. Zavrnilo je tudi tožnikov zahtevek za povrnitev stroškov zastopanja po odvetniku pri zagovoru in odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške postopka.

2. Zoper navedeno odločitev se je pritožil tožnik. Sodišče druge stopnje je njegovo pritožbo zavrnilo, potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje in odločilo, da tožnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

3. Tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije, v katerem zastavlja sledeča vprašanja:

- ali sta v okoliščinah konkretnega primera sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko sta presodili, da je pri opredelitvi pravnega standarda hujše kršitve delovnih obveznosti dovoljeno širiti pričakovano ravnanje delavca v zasebnem času tako, da se je dolžan vzdržati druženja s predstavniki poslovnih partnerjev delodajalca tudi, ko ima ta zelo veliko število poslovnih partnerjev in ko gre za dolgoletna predhodna poznanstva s predstavniki poslovnih partnerjev;

- ali sta v okoliščinah konkretnega primera sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko sta presodili, da nasprotja interesov ni potrebno presojati glede na posamezen postopek javnega naročanja in ponudnike v tem postopku, ampak se presoja glede na vse (tudi potencialne) poslovne partnerje delodajalca;

- ali sta v okoliščinah konkretnega primera sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko obstoja okoliščin za ugotavljanje nasprotja interesov nista presojali skladno z določbami 91. člena Zakona o javnem naročanju;

- ali sta v okoliščinah konkretnega primera sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo, to je določbe 36. in 37. člena ZDR-1, 37. in 4. člena ZIntPK, 91. člena ZJN-3, Darsovega etičnega kodeksa, Pravilnika o pristojnosti in odgovornosti ter 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.

4. Predlog ni utemeljen.

5. Sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji; ZPP) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ne ugotavlja razlogov za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP, zato je predlog na podlagi drugega odstavka 367.c člena ZPP zavrnilo.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je razviden iz uvoda tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.