Court dismisses appeal when client's lawyer misses deadline, equating lawyer fault to client fault under civil procedure law.

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. O stroških pritožbenega postopka bo odločeno s končno odločbo.

[JEDRO]

V teoriji je uveljavljeno stališče, da je krivda odvetnika neposredno izenačena s krivdo stranke. To pomeni, da mora stranka trpeti posledice zamude, ki je ni zakrivila sama, pač pa njen odvetnik. Opustitev pooblaščenca (na primer opustitev odgovora na tožbo) učinkuje enako kot opustitev stranke. Smisel te določbe je, da se zagotovi, da bodo učinki procesnih dejanj povsem enaki, ko stranka nastopa sama in ko ima pooblaščenca, s primerom, ko stranko zastopa pooblaščenec.

Odvetniška družba je s pooblastilom sprejela zastopanje tožene stranke v sodnem postopku. S tem je bilo vzpostavljeno med njima mandatno razmerje po 766. členu OZ. Pooblaščena odvetniška družba je opravljala odvetniške storitve v imenu in za račun tožene stranke.

[OBRAZLOŽITEV]

Bistveno dejansko stanje

1. Tožena stranka je prejela tožbo tožeče stranke, vloženo na Okrožno sodišče v Novem mestu, 7. 10. 2021. Rok za vložitev odgovora na tožbo je iztekel 8. 11. 2021. Na navedeno sodišče sta bila vložena dva odgovora na tožbo. Pooblaščena odvetniška družba ga je oddala priporočeno na pošto 9. 11. 2021, tožena stranka sama pa 24. 11. 2021. Odgovora na tožbo sta bila prepozno vložena.

2. Tožena stranka je sama vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje 24. 11. 2021. Bistvo njenih navedb je v tem, da je dobila pisno in ustno potrditev pooblaščene odvetniške družbe, da je bil odgovor na tožbo pravočasno in priporočeno poslan na pristojno sodišče. Upravičeno je pričakovala, da je navedeni podatek resničen. Zato ji ni mogoče očitati, da je bila neskrbna ter da bi morala ravnanje pooblaščene odvetniške družbe še dodatno vsebinsko in procesno sama preverjati.

Izpodbijani sklep

3. Sodišče prve stopnje njenemu stališču ni sledilo in je predlog za vrnitev v prejšnje stanje zavrnilo kot neutemeljen. Opredelilo se je do razmerja med toženo stranko in odvetniško družbo. Vprašanja, ki izvirajo iz njunega razmerja ne morejo biti utemeljen razlog za vrnitev v prejšnje stanje. Napaka pri vložitvi odgovora na tožbo je posledica premajhne odvetnikove skrbnosti tudi v zvezi z odgovorom na tožbo (redna št. 8), ki je bil sicer pred iztekom 30 dnevnega roka za odgovor na tožbo poslan nepristojnemu sodišču (Okrožnemu sodišču v Ljubljani). Zato tudi sodišče prve stopnje ni moglo uporabiti desetega odstavka 112. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), da: „če je bila vloga, ki ni tožba, vezana na rok, izročena ali poslana nepristojnemu sodišču pred iztekom roka, pa prispe k pristojnemu sodišču po izreku toka, se šteje, da je bila vložena pravočasno, če je mogoče vložitev pri nepristojnem sodišču pripisati nevednosti vložnika, ki nima pooblaščenca iz tretjega odstavka 86. člena oziroma iz tretjega odstavka 87. člena tega zakona, ali očitni pomoti vložnika.“ Spor se je obravnaval očitno pri Okrožnem sodišču v Novem mestu in tako vložitev odgovora na tožbo po pooblaščencu ni mogoče pripisati očitni pomoti vložnika.

4. Zoper sklep se je tožena stranka sama pravočasno pritožila in je uveljavljala vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP. Sodišču druge stopnje je predlagala, da pritožbi ugodi in sklep v celoti razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

5. Tožeča stranka je odgovorila na pritožbo in sodišču druge stopnje predlagala, da neutemeljeno pritožbo zavrne in izpodbijani sklep potrdi. Zahtevala je povrnitev pritožbenih stroškov.

Odločitev in razlogi sodišča druge stopnje

6. Pritožba ni utemeljena.

7. Sodišče druge stopnje ne more slediti pritožbenim razlogom, ki so usmerjeni v razmejitev med ravnanjem stranke, ki se je zanesla na strokovno in pravočasno delo pooblaščene odvetniške družbe in zato ni preverjala, ali je bilo delo res opravljeno, in njenega pooblaščenca. V teoriji 1 je uveljavljeno stališče, da je krivda odvetnika neposredno izenačena s krivdo stranke. To pomeni, da mora stranka trpeti posledice zamude, ki je ni zakrivila sama, pač pa njen odvetnik. Opustitev pooblaščenca (na primer opustitev odgovora na tožbo) učinkuje enako kot opustitev stranke. Smisel te določbe je, da se zagotovi, da bodo učinki procesnih dejanj povsem enaki, ko stranka nastopa sama in ko ima pooblaščenca, s primerom, ko stranko zastopa pooblaščenec.

8. Odvetniška družba je s pooblastilom sprejela zastopanje tožene stranke v sodnem postopku. S tem je bilo vzpostavljeno med njima mandatno razmerje po 766. členu Obligacijskega zakonika (OZ). Pooblaščena odvetniška družba je opravljala odvetniške storitve v imenu in za račun tožene stranke. V takem primeru govorimo o procesnem zastopanju. 2 Zato je skrbnost ravnanja pooblaščene odvetniške družbe izenačena s skrbnostjo stranke. Ob nasprotni razlagi bi lahko vedno prišlo do situacije, ko bi pooblaščena odvetniška družba zamudila rok za opravljeno procesno dejanje, ravnanje stranke pa bi bilo treba ocenjevati, kot da sodeluje v postopku sama, brez pooblaščenca. Zato ni utemeljen pritožbeni očitek, da bi se bilo treba osredotočiti na upravičenost vzroka pri stranki in ne na vprašanje upravičenosti vzroka pri vložniku - pooblaščeni odvetniški družbi tožene stranke. Zato so vsi pritožbeni razlogi tožene stranke v tej smeri neutemeljeni.

9. Sodišče druge stopnje je odgovorilo na pravno odločilne pritožbene razloge (prvi odstavek 360. člena, 366. člen ZPP).

10. Ker pritožbeni razlogi niso utemeljeni, sodišče druge stopnje pa tudi po uradnem preizkusu izpodbijanega sklepa ugotavlja, da ni podana nobena absolutna bistvena postopkovna kršitev (drugi odstavek 350. člena, 366. člen ZPP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

11. Ker ne gre za končni sklep, bo o pritožbenih stroških odločeno s končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).

1 Galič, A. v Ude, L. et al, Pravdni postopek zakon s komentarjem, prva knjiga (1. do 150. člen), Ljubljana: Založba Uradni list, GV Založba 2005, stran 481, točka 16, sklep VSL I Cpg 1219/2000, 16. 11. 2000 in drugi.

2 N. Plavšak, et. al, Obligacijski zakonik s komentarjem, 4. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 200.