Inheritance appeal dismissed; stepson cannot inherit via survivorship right if spouse predeceased testator.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe appellate court dismissed the appeal filed by a stepson against the first-instance judgment declaring his stepbrother the sole heir. The appellant argued that the survivorship right under Article 12 of the Succession Act allowed him to inherit because his mother predeceased the testator. The court rejected this, ruling that the survivorship right applies only to children of a predeceased child, not to children of a predeceased spouse who are not the testator's own children. Consequently, the stepbrother was correctly named as the sole heir of the first order.
Legislator headnote
AI generatedArticle 11, Paragraph 1 of the Succession Act; Article 12 of the Succession Act: The right of survivorship applies only to children of a predeceased child in the first order of succession, not to children of a predeceased spouse who are not the testator's own children.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.
[JEDRO]
Ko dedujejo dediči prvega dednega reda, velja vstopna pravica le za otroke zapustnikovega otroka, ki je umrl pred zapustnikom, in tako naprej po vrsti, dokler je kaj zapustnikovih potomcev. Vstopna pravica ne velja za otroka prej umrlega zakonca zapustnika, ki ni njegov oče.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je z izpodbijanim sklepom o dedovanju ugotovilo obseg zapuščine (I. točka sklepa) in za dediča razglasilo zapustnikovega sina A. A. (II. točka sklepa). Sklenilo je še, da sme A. A. prevzeti denarna sredstva in pokojninske prejemke po pravnomočnosti tega sklepa (III. točka sklepa).
2. Zoper sklep se pritožuje B. B. (pritožnik), ki izpodbija II. in III. točko sklepa o dedovanju. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da razglasi za dediča zapustnikovega premoženja tudi pritožnika, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek. Navaja, da po 11. členu Zakona o dedovanju (ZD) pokojnikovo zapuščino dedujejo pred vsemi njegovi otroci in njegov zakonec. Za to zadevo je relevantna določba 12. člena ZD, ki ureja vstopno pravico. Pritožnik je sin zapustnikove soproge C. C., ni pa zapustnikov sin. Ker je njegova mati umrla pred zapustnikom, je pritožnik vstopil v njen položaj in zato deduje na podlagi vstopne pravice tudi po zapustniku. Ker sodišče ni upoštevalo pravila o vstopni pravici, je napačno uporabilo materialno pravo.
3. Dedič A. A. v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Iz podatkov spisa oziroma ugotovitev prvega sodišča izhaja, da je bil zapustnik ob smrti vdovec (njegova žena C. C. je umrla pred njim, 13. 8. 2020). Kot dedič prvega dednega reda je tako prišel v poštev le zapustnikov sin A. A., ki deduje celotno zapuščino (prvi odstavek 11. člena ZD).
6. Pritožnik bi dedoval le v primeru, če bi njegova mama, zapustnikova pokojna žena, preživela zapustnika in bi umrla pred koncem tega zapuščinskega postopka. Tedaj bi njen dedni delež dedovala njena sinova, pritožnik in A. A., ki bi dedoval tudi dedni delež po očetu (zapustniku). Ko dedujejo dediči prvega dednega reda, velja vstopna pravica le za otroke zapustnikovega otroka, ki je umrl pred zapustnikom in tako naprej po vrsti, dokler je kaj zapustnikovih potomcev. Vstopna pravica ne velja za otroka prej umrlega zakonca zapustnika, ki ni njegov oče. To nedvoumno izhaja iz celotnega besedila 12. člena ZD (ta določba je bila v zakonu o dedovanju nekdanje Jugoslavije sicer preciznejša, ker je izrecno določala "Del zapuščine, ki bi šel prej umrlemu otroku, če bi bil preživel zapustnika ..."). Glede na povedano je izpodbijani sklep pravilen.
7. Ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso podani, je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno ter v izpodbijanem delu potrdilo sklep prvega sodišča (2. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku).