Appeal dismissed; court upheld refusal of court fee waiver due to property exceeding income threshold.

Pritožba se zavrne in v izpodbijanem delu (I. in II. tč. izreka) potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Ker znesek premoženja presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka 19.304,64 EUR sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da tožnica glede na 27. člen ZSVarPre ni upravičena do oprostitve sodne takse za pritožbo zoper zavrnilni del sodbe o odškodninski terjatvi iz naslova negmotne škode v višini 1.500,00 EUR. Predlog za oprostitev plačila sodne takse je utemeljeno zavrnjen. Vendar pa prvostopenjsko sodišče nadalje pravilno sklepa, da bi takojšnje plačilo 45,00 EUR občutno zmanjšalo sredstva za preživljanje. Ob uporabi 2. odst. 11. člena ZST-1 je posledično zakonito odredilo trimesečno obročno odplačevanje sodne takse.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog za oprostitev sodne takse za pritožbo (I. tč. izreka), plačilni nalog opr. št. II Ps 626/2020 z dne 25. 8. 2021 razveljavilo (III. tč. izreka) in izreklo, da je tožnica sodno takso za pritožbo v znesku 45,00 EUR dolžna plačati v treh zaporednih mesečnih obrokih na račun Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, tako da prvi obrok v višini 15,00 EUR zapade v plačilo 15. 11. 20211, drugi obrok v višini 15,00 EUR dne 15. 12. 2021 in tretji obrok v višini 15,00 EUR dne 15. 1. 2022 (II. tč. izreka).

2. Zoper I. in II. tč. izreka sklepa se pritožuje tožnica s predlogom na razveljavitev oziroma spremembo tako, da se jo oprosti plačila sodne takse.

Izpodbijani sklep, ki ga je podpisala sodnica, postopek pa vodila strokovna sodelavka je zaradi litispendence ničen, kar ima za posledico bistveno kršitev določb postopka in napačno uporabo materialnega prava. Ne strinja se, da presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka zaradi upoštevanja premoženja, ker živi v hiši, ki presega 19.3o4,64 EUR. Sklicuje se na sklep Upravnega sodišča RS v Novi Gorici, III U 7/2021, s katerim je na isto premoženjsko stanje oproščena sodne takse. Po Zakonu o socialno varstvenih prejemkih 1 (ZSVarPre) je upravičena do varstvenega dodatka. Merila za določitev minimalnega dohodka za varstveni dodatek določa 50. člen ZSVarPre. Sklicuje se na 13. člen ZBPP in meni, da je na podlagi 1. odst. v zvezi s 6. odst. 11. člena Zakona o sodnih taksah upravičena do oprostitve takse oseba, ki prejema varstveni dodatek. S plačilom takse bi bila občutno zmanjšana sredstva za preživljanje. S sklepom je onemogočen dostop do pritožbe, kar je kršitev pravice do pravnega sredstva.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnica ne navaja ničesar takega, kar bi vplivalo na pravilnost in zakonitost prvostopenjskega sklepa v izpodbijanem delu, ki je izdan ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. Pri odločanju o sodni taksi ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odst. 339. člena ZPP, na katere je potrebno paziti po uradni dolžnosti. Z razveljavitvijo plačilnega naloga z dne 25. 8. 2021 (III. tč. izreka, ki ni izpodbijana in je pravnomočna) ter dne 19. 10. 2021 novo izdanim nalogom za obročno plačevanje sodne takse, ne gre za prepoved litispendence iz 189. člena ZPP. Dne 19. 10. 2021 izdan plačilni nalog ni ničen, kot zmotno meni pritožba. Izpodbujani sklep je utemeljen z odločilnimi dejanskimi in pravilnimi pravnimi razlogi, zato je na pritožbeno izvajanje potrebno poudariti le naslednje.

5. Iz dejanskih ugotovitev v 7. tč. obrazložitve sklepa izhaja, da je tožnica samska oseba, je upokojenka in prejema varstveni dodatek. Na podlagi 12.a člena Zakona o sodnih taksah 1 (ZST-1) v zvezi s 13. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči 2 (ZBPP), ZSVaPre in Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) 3 je ugotovljeno, da je v obdobju treh mesecev pred vložitvijo predloga za oprostitev plačila sodne takse imela prihodek v višini 1.151,80 EUR, in sicer iz naslova pokojnine 584,74 EUR in iz naslova varstvenega dodatka 567,06 EUR. Ker je tožničin mesečni dohodek znašal 383,93 EUR, bi izpolnila prvi pogoj za oprostitev plačila sodne takse, saj ni presegal dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki je znašal 804,36 EUR.

Vendar sodišče prve stopnje nadalje prepričljivo ugotavlja (8. tč. obrazložitve), da je tožnica solastnica nepremičnine v deležu 5/8, da gre za stanovanje v enostanovanjski stavbi in da znaša vrednost nepremičnine 197.020,20 EUR. V obravnavani zadevi je ob uporabi relevantnih določb ZSVarPre-E 4 ter ZUPJS-a upoštevalo vrednost stanovanja nad 120.000,00 EUR, to je znesek 77.020,00 EUR oz. 48.137,50 EUR kolikor znaša tožničin solastniški delež. Ker znesek premoženja presega 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka 19.304,64 EUR pravilno zaključuje, da tožnica glede na 27. člen ZSVarPre ni upravičena oprostitve sodne takse za pritožbo zoper zavrnilni del sodbe o odškodninski terjatvi iz naslova negmotne škode v višini 1.500,00 EUR. Predlog za oprostitev plačila sodne takse je utemeljeno zavrnjen. Vendar pa prvostopenjsko sodišče nadalje pravilno sklepa, da bi takojšnje plačilo 45,00 EUR občutno zmanjšalo sredstva za preživljanje. Ob uporabi 2. odst. 11. člena ZST-1 je posledično zakonito odredilo trimesečno obročno odplačevanje sodne takse.

6. Ker je prvostopenjski sklep v izpodbijani I. in II. tč. izreka pravilen in zakonit, je potrebno pritožbo na podlagi 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti.

1 Ur. l. RS št. 61/2010 s spremembami.

2 Ur. l. RS, št. 37/2008 s spremembami.

3 Ur. l. RS, št. 96/2004 s spremembami.

4 Ur. l. RS, št. 62/2010 s spremembami.

5 Ur. l. RS, št. 88/2016.