Legislator Case Law & Legislation
VSRS Sklep I R 51/2022 ECLI:SI:VSRS:2022:I.R.51.2022 AI generated

Appeal dismissed; party must use specific remedies for individual judge bias before requesting court transfer.

Case Number VSRS Sklep I R 51/2022
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Supreme Court dismissed the petition to transfer the case to a different competent court due to alleged lack of impartiality. The applicants argued that the Ljubljana District Court had previously held unfavorable positions, yet the court noted they cited their own prior decisions confirming the effectiveness of existing appeal mechanisms. The court ruled that doubts regarding individual judges' impartiality must be addressed through specific legal remedies like recusal or appeals, rather than requesting a transfer of the entire case.

Legislator headnote

AI generated

67. člen Zakona o pravdnem postopku; Delegation of jurisdiction requires objective doubt regarding the impartiality of all judges at the competent court, not isolated instances of unfavorable rulings which must be challenged through standard appeal or recusal procedures.

Keywords

AI generated
delegation of jurisdiction impartiality of court competent court transfer legal remedies recusal procedure ZPP article 67 supreme court appeal

Cited Legislation

AI generated
67. člen Zakona o pravdnem postopku
Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

Cited Case Law

AI generated
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Odpravi dvoma v pravilnost odločitev posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper njihove odločbe, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Če se tožnikoma poraja dvom v pravilnost postopanja in odločitve sodeče sodnice ter v njeno nepristranskost, morata prvenstveno uporabiti ta pravna sredstva. Ob tem Vrhovno sodišče ugotavlja, da tožnika v predlogu celo sáma (s sklicevanjem na eno civilno in dve kazenski odločbi Vrhovnega sodišča) ugotavljata, da je "sistem" rednih in izrednih pravnih sredstev zares učinkovit in prispeva k pravilnosti in zakonitosti odločb nižjih sodišč. Druga pomembna okoliščina je, da pristojno okrožno sodišče ni manjše sodišče (samo na pravdnem oddelku opravlja sodniško službo 20 sodnikov). Sicer pa predlagatelja tudi ne trdita, da bi bil podan dvom v nepristranskost prav vseh sodnikov na okrožnem sodišču. Institut delegacije pristojnosti namreč pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno (po sodni praksi so taki denimo primeri, ko je ena od strank zaposlena na sodišču in podobno).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Drugi tožnik in peta tožnica predlagata določitev drugega stvarno pristojnega sodišča zaradi okrnjenega videza nepristranskosti Okrožnega sodišča v Ljubljani. Navajata, da je Okrožno sodišče v Ljubljani večkrat zavzelo neugodna stališča za tožnike tega postopka. Drugi tožnik in njegova družina so bili udeleženi v več postopkih pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, v katerih se je pred Vrhovnim sodiščem ugotovilo, da je Okrožno sodišče v Ljubljani ravnalo nepravilno 1 , kar vzbuja pri drugemu tožniku in peti tožnici dvom v nepristranskost sojenja Okrožnega sodišče v Ljubljani in tudi Višjega sodišča v Ljubljani. Zaradi navedenega predlagata, naj Vrhovno sodišče določi za postopanje in odločanje v tej zadevi Okrožno sodišče v Celju.

2. Predlog ni utemeljen.

3. Vrhovno sodišče lahko na predlog stranke določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi (67. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Delegacijo je torej mogoče dopustiti predvsem takrat, kadar bi bila določitev drugega pristojnega sodišča smotrna zaradi razlogov ekonomičnosti in v tistih primerih, ko je objektivno gledano lahko omajano zaupanje strank ali javnosti v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča. Pravni standard "drugih tehtnih razlogov" zajema različne okoliščine, ki niso v neposredni zvezi s samo zadevo, ampak lahko nanjo vplivajo od zunaj in zadevajo celotno sodišče. Predlagatelja delegacije morata zato navesti in utemeljiti konkretne razloge in okoliščine, ki se nanašajo na prav vse sodnike stvarno in krajevno pristojnega sodišča, ki bi lahko pri razumnem človeku in v očeh javnosti ustvarile upravičen dvom o nepristranskosti sojenja na tem sodišču.

4. Okoliščin, ki jih navajata predlagatelja, ni mogoče uvrstiti med „druge tehtne razloge“ v smislu 67. člena ZPP. Odpravi dvoma v pravilnost odločitev posamičnih sodnikov so namenjena redna in izredna pravna sredstva zoper njihove odločbe, odpravi dvoma v sposobnost nepristranskega odločanja posamičnega sodnika pa predlog za izločitev takega sodnika. Če se tožnikoma poraja dvom v pravilnost postopanja in odločitve sodeče sodnice ter v njeno nepristranskost, morata prvenstveno uporabiti ta pravna sredstva. Ob tem Vrhovno sodišče ugotavlja, da tožnika v predlogu celo sáma (s sklicevanjem na eno civilno 2 in dve kazenski odločbi Vrhovnega sodišča) ugotavljata, da je „sistem“ rednih in izrednih pravnih sredstev zares učinkovit in prispeva k pravilnosti in zakonitosti odločb nižjih sodišč. Druga pomembna okoliščina je, da pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani ni manjše sodišče (samo na pravdnem oddelku opravlja sodniško službo 20 sodnikov). Sicer pa predlagatelja tudi ne trdita, da bi bil podan dvom v nepristranskost prav vseh sodnikov na Okrožnem sodišču v Ljubljani. Institut delegacije pristojnosti namreč pomeni izjemo od splošnih pravil o krajevni pristojnosti, zato je razloge za delegacijo pristojnosti sodišča treba razlagati restriktivno (po sodni praksi so taki denimo primeri, ko je ena od strank zaposlena na sodišču in podobno).

5. Ker predlog za določitev pristojnosti drugega stvarno pristojnega sodišča ni utemeljen, ga je Vrhovno sodišče zavrnilo.

1 Ob tem se sklicujeta na zadeve VS RS II Ips 198/2018, I Ips 12400/2013 in I Ips 52710/2013.

2 Ob tem velja dodati, da je Vrhovno sodišče v zadevi II Ips 198/2018 potrdilo odločitev Višjega sodišča v Ljubljani, ker je že slednje spremenilo odločitev sodišča prve stopnje.