Appeal in small value dispute dismissed; court of first instance fact-finding upheld despite lack of detailed analysis.

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

II. Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Pritožnica uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki v sporih majhne vrednosti ni dovoljen. Ker pa je toženka vložila laično pritožbo, ji višje sodišče vseeno pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje višino terjatve prepričljivo ugotovilo na podlagi izpisa odprtih postavk.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani ohranilo v veljavi v prvem in tretjem odstavku izreka tako, da je tožena stranka dolžna v roku 8 dni tožnici plačati glavnico v višini 1.283,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 9. 2017 do plačila ter izvršilne stroške v višini 44,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 11. 2017 do plačila (I. točka izreka). V preostalem delu (za plačilo 30 EUR izvršilnih stroškov zakonskimi zamudnimi obrestmi) je isti sklep o izvršbi razveljavilo in tožbeni zahtevek v tem delu zavrnilo (II. točka izreka). Toženi stranki je naložilo, da mora tožnici v 8 dneh povrniti 106 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper navedeno sodbo se je pravočasno pritožila toženka. Ugotavlja, da sodišče samo navaja, da toženemu znesku ni moglo v celoti slediti, pa se zadovolji s končnim zneskom, ki ga tožnica navaja za verodostojnega. Toženka je ves čas postopka znesku ugovarjala in zahtevala analitiko, kako je toženka pridobila toženi znesek. Razlaga sodišča (da če sešteje zneska iz TRR računa toženke in terjatev iz Mastercard, je znesek višji, kot ga zahteva tožnica, zato je zahtevani znesek pravilen) je neprimerna in neodgovorna. Tožnica še do danes ni pojasnila in terminsko dokazala toženih zneskov. Vedno in povsod navaja samo neke datume, ki so vezani na končne zneske. Sodišče bi moralo od tožnice zahtevati popolne in točne podatke z vsebino, ki opredeljuje samo toženi znesek, ki pa je v sodbi „hipotetičen“. Tožnica bi morala razpolagati samo z zneski in analitiko, ki je predmet njenega odkupa od Banke.

3. V odgovoru na pritožbo tožnica pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Izpodbijana sodba je bila izdana v sporu majhne vrednosti (prvi odstavek 443. člena ZPP) in so razlogi za izpodbijanje zakonsko omejeni; sodba se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP), s čimer je bila pritožnica s pravnim poukom v izpodbijani sodbi seznanjena. S pritožbo v sporu majhne vrednosti torej ni dopustno izpodbijati dejanskih ugotovitev, niti ni mogoče uveljavljati relativnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, to je tistih iz prvega odstavka 339. člena ZPP. Stranki in pritožbeno sodišče so vezani na tista odločilna dejstva, ki jih je ugotovilo prvostopenjsko sodišče.

6. Toženka je imela z Banko sklenjeno Pogodbo o vodenju osebnega transakcijskega računa (z dne 3. 1. 2012) in Pogodbo za izdajo obročne Mastercard kartice s SMS obroki (z dne 18. 12. 2015). Odobren ji je bil tudi izredni limit v višini 900 EUR. Terjatvi iz naslova negativnega stanja na TRR v višini 765,18 EUR in kartice Mastercard v višini 535,95 EUR sta bili z Listino o prenosu terjatve z dne 24. 7. 2017 in z Listino o prenosu terjatve z dne 13. 4. 2017 preneseni na tožnico.

7. Pritožnica nasprotuje ugotovljeni višini terjatve, v bistvenem zato, ker je tožnica ni dokazala z ustrezno „analitiko“. S tem pritožnica uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, ki, kot že pojasnjeno, v sporih majhne vrednosti ni dovoljen. Ker pa je toženka vložila laično pritožbo, ji višje sodišče vseeno pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje višino terjatve prepričljivo ugotovilo na podlagi izpisa odprtih postavk (8. točka obrazložitve), tožnica pa je obširno in podrobno pojasnila, kako je višino dolga izračunala. Poleg tega tožnica stanju dolga med postopkom pred sodiščem prve stopnje, enako kot sedaj v pritožbi, ni konkretizirano nasprotovala.

8. Zaradi navedenega in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdilo (353. člen ZPP).

9. Tožnica ni upravičena do stroškov odgovora na pritožbo, ker jih je priglasila po Odvetniški tarifi, v postopku pa ni bila zastopana po odvetniku.