Supreme Court allows review of second instance court's decision on objective liability and contributory negligence in work injury case.

Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne in procesne pravilnosti odločitve sodišča druge stopnje o obstoju objektivne odgovornosti toženkinega zavarovanca ter o neobstoju tožnikovega soprispevka k nastanku škode.

[JEDRO]

Revizija se dopusti v smeri preizkusa materialnopravne in procesne pravilnosti odločitve sodišča druge stopnje o obstoju objektivne odgovornosti toženkinega zavarovanca ter o neobstoju tožnikovega soprispevka k nastanku škode.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnik se je dne 7. 9. 2011 hudo telesno poškodoval v delovni nesreči na gradbišču HE Krško, ko je ob nameščanju zaščitne ograje padel z betonskega zidu 8,5 m globoko. Njegov delodajalec – družba A. d. o. o. je bil podizvajalec glavnega izvajalca – družbe B. d. o. o. (stranski intervenient na strani tožene stranke). Obe družbi sta imeli v času škodnega dogodka zavarovano odgovornost pri toženki (zavarovalnica), zoper katero tožnik uveljavlja odškodninski zahtevek za pretrpljeno premoženjsko in nepremoženjsko škodo. Predmet odločanja v ponovljenem sojenju je bil še zahtevek za plačilo zneska 150.070,50 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ter mesečne rente v višini 365,81 EUR, in sicer oboje iz naslova zavarovane odgovornosti družbe B. d. o. o.

2. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku delno ugodilo in toženki naložilo, da tožniku v 15 dneh plača znesek 116.607,84 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ter še, da je dolžna tožniku od 1. 12. 2017 dalje plačevati mesečno odškodninsko rento v višini 365,81 EUR, in sicer do pravnomočnosti sodbe v plačilo zapadle rentne obroke v roku 15 dni, v bodoče v plačilo zapadle mesečne rentne obroke pa do 15. dne v mesecu za pretekli mesec. V presežku (to je za nadaljnjih zahtevanih 33.462,66 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi) je tožbeni zahtevek zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbe tožnika, toženke in stranskega intervenienta na strani tožene stranke zavrnilo ter potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je še o stroških pritožbenega postopka.

4. Toženka in stranski intervenient predlagata, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:

‒ Ali pravnomočna odločitev (presoja) o obstoju objektivne odgovornosti toženkinega zavarovanca odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča?

‒ Ali pravnomočna odločitev, da je toženkin zavarovanec odškodninsko odgovoren, odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede odgovornosti delodajalca za škodo, nastalo delavcu?

‒ Ali pravnomočna odločitev, da tožnik sploh ni prispeval k škodi, odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede soprispevka delavca?

‒ Ali višina celotne odškodnine za nepremoženjsko škodo, ki je bila odmerjena in pravnomočno prisojena tožniku, odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča oziroma, ali višina odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ki je bila odmerjena in pravnomočno prisojena tožniku, odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča?

‒ Ali je pritožbeno sodišče spremenilo dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, in s tem odstopilo od stališč, sprejetih v sodni praksi?

‒ Ali sodba sodišča druge stopnje glede vprašanj (ne)obstoja objektivne odgovornosti toženkinega zavarovanca, (ne)obstoja tožnikovega soprispevka ter (ne)ustreznosti (postopka) odmere odškodnine za nepremoženjsko škodo, zadosti zahtevam po razumni, izčrpni in prepričljivi argumentaciji pravnih stališč iz 22. člena Ustave, ki in kot so se izoblikovale v praksi Ustavnega sodišča in Vrhovnega sodišča?

Toženka in stranski intervenient še dodajta, da bi bilo predlagana vprašanja mogoče tudi združiti in revizijo dopustiti v smeri preizkusa materialnopravne in procesne pravilnosti pravnomočnih odločitev o obstoju odškodninske odgovornosti toženkinega zavarovanca, o neobstoju tožnikovega soprispevka k nastanku škode ter o višini odmerjene in prisojene odškodnine za nepremoženjsko škodo.

5. Predlog je delno utemeljen.

6. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) so v obravnavanem primeru izpolnjeni glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku sklepa. Vrhovno sodišče je zato revizijo v tako začrtanem obsegu dopustilo (tretji odstavek 367. c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu vrhovnih sodnic in sodnika, ki so navedeni v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo z večino glasov. Proti odločitvi je glasovala vrhovna sodnica dr. Mateja Končina Peternel (sedmi odstavek 324. člena ZPP).