Supreme Court dismisses appeal request regarding joint property division and burden of proof standards.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the plaintiff's request for permission to appeal a second-instance judgment. The lower courts dismissed claims for the division of joint property and payment of amounts, finding the plaintiff failed to meet her evidentiary burden regarding specific asset locations. The court ruled that the plaintiff, who admitted receiving funds, bore the burden of proving their specific whereabouts and value, a task deemed impossible under the circumstances.
Legislator headnote
AI generated367.a ZPP; 367.c ZPP: The Supreme Court may not grant permission to appeal if the applicant fails to demonstrate that the lower court's decision involves a violation of law or a significant error in fact-finding that affects the outcome.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedCited Case Law
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Predlog se zavrne.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je (med drugim) zavrnilo primarni tožbeni zahtevek za ugotovitev, da v skupno premoženje pravdnih strank sodijo denarna sredstva v višini 2.070.091,42 EUR (2. I. točka izreka). Zavrnilo je tudi podredni tožbeni zahtevek za plačilo 727.943,00 EUR z obrestmi (2. II. točka izreka). Odločilo je še o stroških postopka (2. III. točka izreka).
2. Sodišče druge stopnje je tožničino pritožbo zavrnilo ter potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje.
3. Tožnica v predlogu za dopustitev revizije meni, da bi jo moral toženec (nekdanji zakonec), ki upravlja s skupnimi sredstvi, v odločitve vključevati ali pa o njih vsaj obveščati, hkrati pa bi moral vse investicije in vso porabo, ki presega redne manjše zneske, beležiti. Sklicujoč se na zadevo VS RS II Ips 200/2015 meni, da obstaja pojasnilna dolžnost zakonca, ki upravlja s skupnim premoženjem. Nadalje trdi, da sta sodišči prve in druge stopnje napačno uporabili pravilo o dokaznem bremenu (ob tem se sklicuje na zadevo VS RS II Ips 755/2007 in II Ips 756/2007). Tožnica je zatrjevala in dokazala, da je toženec denarna sredstva v zatrjevani višini prejel. Ker toženec prejema sredstev ne zanika, temveč zatrjuje, da je sredstva porabil, je s tem nanj prešlo procesno dokazno breme, da z nasprotnim dokazom izniči glavni dokaz oziroma nesporno dejstvo, da je sredstva prejel. Stališče, po katerem tožnica nosi trditveno in dokazno breme, kje in v kakšni višini so se na dan prenehanja življenjske skupnosti sporna sredstva nahajala, namreč pomeni za tožnico nemogoče dokazno breme. Zatrjuje tudi kršitve 22., 23., 25. in 33. člena Ustave. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanja, (1) standarda ravnanja zakonca, ki upravlja s skupnim premoženjem, njegove obveznosti da ravna kot dober gospodar in glede tega, kaj ta standard pomeni in kakšne posledice ima opustitev te skrbnosti; in (2) glede dokaznega bremena o obstoju denarnih sredstev, finančnih naložb in podobnih generičnih stvari, ki spadajo v skupno premoženje zakoncev na dan razveze zakonske zveze ter s tem povezanim vprašanjem primernosti dokaznih sredstev, še posebej v primerih, ko ena stranka razpolaga z dokazi, pa jih ne predloži.
4. Predlog ni utemeljen.
5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je Vrhovno sodišče tožničin predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).