Appeal dismissed; land registry court correctly registered legal entity SKZG RS as owner per Zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov.

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

V 3. členu Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije je izrecno določeno, da je Sklad pravna oseba. Po 25. členu ZZK-1 se, kadar je imetnik pravice pravna oseba, ta vpiše s podatki o imenu oz. firmi, sedežu in z enolično identifikacijsko številko, ki jo določi upravljalec poslovnega registra. Vse navedene podatke je imelo v konkretnem primeru zemljiškoknjižno sodišče na voljo in je v skladu z njimi dovolilo vpis na SKZG RS.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor Republike Slovenije proti sklepu Dn 113214/2021 z dne 7.9.2021, s katerim je bila pri uvodoma navedenih nepremičninah dovoljena vknjižba lastninske pravice v korist Sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije (v nadaljevanju SKZG RS).

2. Proti odločitvi se pritožuje Republika Slovenija po Državnem odvetništvu. Zatrjuje, da je odločitev v nasprotju tako z določbami Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1), kot tudi Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov ter Pravilnikom o prometu z nepremičninami. Res sicer sodišče v zemljiškoknjižnem postopku odloča o pogojih za vpis le na podlagi listin, za katere zakon to določa, a je sodišče v tej zadevi spregledalo dejstvo, da izreka sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu, ki je bil podlaga vpisu in sklepa o domiku, ki ju je izdalo izvršilno sodišče, nista napačna, saj SKZG RS upravlja z nepremičnim premoženjem države, kar vključuje tudi pravico do razpolaganja z nepremičninami.

Sklepa sta bila morebiti zato le nepopolna. Treba je razlikovati pojma "izročiti" od "dovoliti oz. opraviti vpis v zemljiški knjigi". Dejstvo je, da se je dražbe v izvršilnem postopku udeležila predstavnica SKZG RS, ki ima svojo pravno subjektiviteto ter da velja posebna "sui generis" ureditev, ki se nanaša na vpis imetništva nepremičnin v zemljiški knjigi. Sodišče mora pravo poznati po uradni dolžnosti, zato bi moralo na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine, ob upoštevanju načela formalnosti in materialnega prava, dovoliti vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo v korist Republike Slovenije.

Morebitno nepopolnost sklepa, ki bi lahko vseboval še dodatno navedbo – pojasnilo, ki sicer ni bistveno, da se v zemljiški knjigi dovoli vpis v korist Republike Slovenije, pa bi lahko nadomestilo dodatno opozorilo oz. odredba izvršilnega sodnika. Predstavnica SKZG RS je v izvršilnem postopku nastopila v imenu in za račun SKZG RS, ki je samostojna pravna oseba, točneje, javni zavod, katerega ustanoviteljica je Republika Slovenija, pri čemer pa je v zemljiški knjigi kot lastnik nepremičnin lahko pravilno vknjižena zgolj Republika Slovenija.

SKZG RS ne more biti vknjižen kot lastnik nepremičnin, temveč je to vedno Republika Slovenija, za katero SKZG RS opravlja naloge upravljanja z nepremičnim premoženjem. Slednji obstaja kot samostojna pravna oseba zgolj z namenom izvrševanja funkcije pridobivanja v last kmetijska zemljišča za Republiko Slovenijo. Tudi odločba o odobritvi pravnega posla se glasi na Republiko Slovenijo in ne na SKZG RS. V zvezi z navzočnostjo upnice v izvršilnem postopku pa pritožba opozarja, da je v njem sodelovala Republika Slovenija Ministrstvo za Finance, FURS, javne dražbe pa se je udeležila predstavnica SKZG RS, ki ga nikakor ne moremo enačiti s FURS, saj gre za dve različni pravni osebi.

Zato ne pride v poštev uporaba 200.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ).

3. SKZG RS na pritožbo Republike Slovenije, ki mu je bila posredovana v odgovor, odgovora ni podal.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V 3. členu Zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije je izrecno določeno, da je Sklad pravna oseba. Po 25. členu ZZK-1 se, kadar je imetnik pravice pravna oseba, ta vpiše s podatki o imenu oz. firmi, sedežu in z enolično identifikacijsko številko, ki jo določi upravljalec poslovnega registra. Vse navedene podatke je imelo v konkretnem primeru zemljiškoknjižno sodišče na voljo in je v skladu z njimi dovolilo vpis na SKZG RS. Drži sicer, da je bil ta ustanovljen z namenom, da gospodari s kmetijskimi zemljišči in kmetijami v lasti Republike Slovenije, da je njegova naloga med drugim, pridobivanje kmetijskih zemljišč in kmetij za Republiko Slovenijo ter da opravlja naloge v imenu Republike Slovenije in za njen račun. Vendar pa pritožba prezre formalno naravo zemljiškoknjižnega postopka. V konkretnem primeru je podlago vpisu predstavljal sklep izvršilnega sodišča, ki je po izpeljani javni dražbi in sklepu o domiku, s katerim je prodani nepremičnini domaknilo SKZG RS, izdalo še sklep, da se ti dve nepremičnini izročita SKZG RS in lastninska pravica vpiše na navedenega kupca. Temu je bilo prilagojeno tudi besedilo iz obvestila izvršilnega sodišča, s katerim je bil sklep o izročitvi posredovan zemljiškoknjižnemu sodišču. To sodišče pa je vezano na vsebino pravnomočnega sklepa izvršilnega sodišča in ne more samo presojati njegove materialnopravne pravilnosti. Ne gre pa tudi prezreti,da je bila pritožba Republike Slovenije vročena v odgovor SKZG RS, vendar se ta do pritožbenih navedb ni opredelil.

6. Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka drugega odstavka 161. člena ZZK-1).