Appeal dismissed; land registry permit requires explicit consent statement under Property Law Act.
Legislator summary
AI generatedThe High Court in Koper dismissed the appellant's appeal, upholding the first-instance court's rejection of a land registry entry for an easement. The appellant argued that a permit stating the creation of an easement implicitly constituted full consent for registration. The court ruled that such a statement is insufficient under the Property Law Act and requires an explicit declaration of consent to the registration itself. Consequently, the appeal was rejected, and the appellant bears the costs.
Legislator headnote
AI generated32. člen ZZK-1; 23. člen SPZ: A land registry permit is a substantive element of a disposition and must contain an explicit statement granting consent for the entry, not merely a reference to the creation of the right.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
I. Pritožba se zavrne in sklep sodišča prve stopnje potrdi.
II. Predlagatelj sam krije svoje pritožbene stroške.
[JEDRO]
Zemljiškoknjižno dovolilo je bistven element in izraz obličnosti razpolagalnega pravnega posla, torej posla, ki neposredno učinkuje na obstoječe stvarnopravne položaje. Ne zadošča kakršnakoli izjava, ampak le izjava, ki vsebuje vse predpisane vsebinske elemente po 32. členu ZZK-1 oziroma 23. členu SPZ.
V obravnavanem primeru zemljiškoknjižno dovolilo teh kriterijev ne izpolnjuje. Vsebuje zgolj navedbo o ustanovitvi služnosti, brez ustrezne izjave glede razpolaganja s to pravico oziroma dovolitve vpisa v zemljiško knjigo (v korist predlagatelja kot njenega imetnika).
[OBRAZLOŽITEV]
1. Z izpodbijanim sklepom je okrajno sodišče zavrnilo ugovor predlagatelja in potrdilo odločitev zemljiškoknjižne sodniške pomočnice Dn 246384/2021, ki predlaganega vpisa neprave stvarne služnosti ni dovolila.
2. Zoper ta sklep se pritožuje predlagatelj po pooblaščenki. Meni, da je nepravilno (in togo) stališče sodišča prve stopnje, da mora biti vsebina zemljiškoknjižnega dovolila omejena zgolj na izjavo "dovoljujem vknjižbo stvarne služnosti". Zemljiškoknjižno dovolilo se lahko izrazi na različne načine, z vsako izjavo, iz katere jasno in nedvoumno izhaja volja lastnika nepremičnine, da dovoli tretjemu pridobitev določene pravice na njegovi nepremičnini. V konkretnem primeru gre za popoln razpolagalni pravni posel (popolno zemljiškoknjižno dovolilo), ki z vidika izjavitelja izraža nedvoumno zemljiškoknjižno posledico, to je nepogojno obremenitev lastnih nepremičnin z ustanovitvijo stvarne služnosti v korist predlagatelja. Gre za jasno izjavo o pristanku na vknjižbo oziroma vpis te stvarne pravice. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Predmetni vpis je bil predlagan na podlagi zasebne listine (pogodbe o ustanovitvi neprave stvarne služnosti z dne 3. 11. 2021), ki vsebuje zemljiškoknjižno dovolilo, da služnostni zavezanec na predmetnih nepremičninah za dobo 30 let ustanovi služnost zemeljskega prečkanja kablovoda [...] v korist služnostnega upravičenca (predlagatelja).
5. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da mora zemljiškoknjižno dovolilo vsebovati izrecno in nepogojno izjavo tistega, čigar pravica se prenaša, spreminja, obremenjuje ali preneha, da dovoljuje vpis v zemljiško knjigo. To je določeno v 23. členu Stvarnopravnega zakonika. Zemljiškoknjižno dovolilo je bistven element in izraz obličnosti razpolagalnega pravnega posla, torej posla, ki neposredno učinkuje (spreminja) obstoječe stvarnopravne položaje. Pri tem ne gre le za pisno obliko z overjenim podpisom izjavitelja, ampak zakon predpisuje tudi vsebino izjave imetnika pravice, ki se prenaša ali obremenjuje. Zato ne zadošča kakršnakoli izjava, ampak le izjava, ki vsebuje vse predpisane vsebinske elemente. 1 V obravnavanem primeru zemljiškoknjižno dovolilo teh kriterijev ne izpolnjuje. Vsebuje zgolj navedbo o ustanovitvi služnosti, brez ustrezne izjave, ki izraža razpolaganje s to pravico oziroma dovoljuje vpis v zemljiško knjigo (v korist predlagatelja kot njenega imetnika). Drugačno pritožbeno naziranje ni utemeljeno.
6. Ker pritožbeno sodišče ni zasledilo niti kršitev, ki jih mora upoštevati po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka drugega odstavka 161. člena Zakona o zemljiški knjigi, v nadaljevanju ZZK-1). V skladu s prvim odstavkom 40. člena Zakona o nepravdnem postopku v zvezi z drugim odstavkom 120. člena ZZK-1 trpi predlagatelj svoje pritožbene stroške.
1 Prim. M. Juhart, Stvarnopravni zakonik (SPZ) s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 138- 140.