Supreme Court dismisses appeal request against partial compensation award for agricultural land contamination damages.

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

[JEDRO]

Predlog se zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožniki so s tožbo zahtevali, da jim toženci solidarno povrnejo nastalo škodo zaradi onesnaževanja kmetijskih površin z imisijami v obdobju od leta 2003 do 2007, in sicer je prvi tožnik zahteval znesek v višini 90.866 EUR, drugi tožnik 82.726 EUR, tretji tožnik pa 96.329 EUR. Iz naslova nepremoženjske škode je vsak od njih zahteval še 6.000 EUR odškodnine.

2. Sodišče prve stopnje je delno ugodilo tožbenemu zahtevku tožnikov in razsodilo, da so jim toženci dolžni solidarno plačati odškodnino v skupnem znesku 3.816,65 EUR, in sicer prvemu tožniku 694,36 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 12. 2007 do plačila ter 500 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 9. 2010 do plačila, drugemu tožniku pa 2.122,29 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 12. 2007 do plačila ter 500 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15. 9. 2010 do plačila. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo in odločilo o pravdnih stroških. Presodilo je, da je obstoj škode po tretjem odstavku 133. člena Obligacijskega zakonika izkazan in da je bila trditvena podlaga v zvezi z izgubljenim dobičkom in škodo na najetih zemljiščih preveč pomanjkljiva. Škode na gozdu tožniki niso uspeli izkazati, izvedenec kmetijske stroke pa je ugotovil višino navadne škode na kmetijskih pridelkih, sadnem drevju in prireji. Tožbeni zahtevek je bilo treba delno zavrniti zaradi zastaranja. V zvezi s tretjim tožnikom je bilo ugotovljeno, da je bil znesek njegove odškodninske terjatve že pokrit s prejemom odškodnine po Zakonu o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje-Hrastnik in razvojnem prestrukturiranju regije.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je o stroških postopka.

4. Tožniki so zoper sodbo sodišča druge stopnje vložili predlog za dopustitev revizije glede vprašanj: (1) Ali so bili v konkretni zadevi izpolnjeni pogoji za postavitev novih izvedencev gozdarske in kmetijske stroke; (2) Ali obstoji kršitev čl. 254/2 in 3 Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ker sodišče ni postavilo novih izvedencev gozdarske in kmetijske stroke zaradi nejasnosti in pomanjkljivosti ter protislovij glede na dokazno gradivo; (3) Ali bi sodišče moralo pridobiti t. i. kontrolno izvedensko mnenje s področja gozdarske in kmetijske stroke (čl. 245/1 ZPP) in ali gre za odstop od sodne prakse (VSL I Cpg 643/2019, VSL II Cp 1439/2016, VSL III Cp 1148/2009); (4) Ali obstoji kršitev pravice do izjave, ker sodišče ni določilo novih izvedencev gozdarske in kmetijske stroke; (5) Ali sodišče pri ugotavljanju obsega in višine škode pravilno ni upoštevalo mnenja izvedenke za varstvo okolja in mnenj izvedencev iz druge pravdne zadeve za istovrstno škodo (le za drugo obdobje), na podlagi katerih je tožnikom odškodnina pravnomočno prisojena v bistveno višjem znesku; (6) Ali je sodišče prve stopnje kršilo pravila o dokazni oceni iz 8.

člena ZPP in ali je ta kršitev prerasla v bistveno kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP glede dokazne ocene o obstoju in višini škode, ker sodišče ni upoštevalo vseh dokazov, ko je presojalo izvedenska mnenja, niti ni dokazno ocenilo izpovedb tožnikov; (7) Ali gre v zvezi z dokazno oceno o obstoju in višine škode za odstop od sodne prakse (II Ips 111/2018); (8) Ali gre za nedovoljeno vnaprejšnjo dokazno oceno, ko je sodišče prve stopnje obrazložilo, da je imelo podlago za sklep o obstoju odločilnih dejstev že na podlagi izvedenih dokazov; (9) Ali je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko ni v dokazne namene prebralo izvedenskih mnenj v zadevi III P 483/95 Okrožnega sodišča v Ljubljani, ker se nanašajo na drugo obdobje in gre tudi za odstop od sodne prakse (II Ips 182/2012); (10) Ali je sodišče druge stopnje nedopustno širilo razloge v zvezi z zavrnitvijo zahtevka iz naslova škode na najetih površinah; (11) Ali je sodišče druge stopnje kršilo določbe postopka glede obrazložitve sodbe (ali je odgovorilo na vse pomembne pritožbene navedbe) in ali je obrazložitev o bistveni spremembi okoliščin glede onesnaževanja (tč. 12 sodbe) in glede zaslišanja tožnikov tako neobrazložena kot protispisna; (12) Ali je sodišče ravnalo pravilno, ko je pridobilo izvedenska mnenja, ne da bi se izvedenca gozdarske in kmetijske stroke seznanila z dokazom - izpovedbami tožnikov o nastali škodi, pri čemer je med izpovedbami strank in mnenjema izvedencev velik razkorak; (13) Ali gre za izvotljen dokaz z zaslišanjem tožnikov in kršitev pravice do poštenega sojenja, če so tožniki bili zaslišani tik pred zaključkom glavne obravnave, ne da bi se izvedenci, na mnenja katera je sodišče oprlo sodbo, seznanili s tem dokazom in ne da bi sodišče izpovedbe dokazno analiziralo; (14) Ali je pravilna odločitev o neupoštevanju najetih površin in ali je sodišče druge stopnje v tem delu nedopustno širilo razloge; (15) Ali je pravilna odločitev o ugovoru zastaranja premoženjske in nepremoženjske škode; (16) Ali je pravilna odločitev glede zavrnitve zahtevka lastnika kmetije za plačilo odškodnine iz razloga, ker je na kmetiji delala tudi žena lastnika, in ali je višje sodišče nedopustno širilo razloge sodišča prve stopnje v tem delu?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP). Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).