Supreme Court dismisses review application regarding co-ownership of commercial space acquired via purchase of apartment.
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the petition for permission to appeal, upholding the lower courts' decision that the plaintiffs did not acquire co-ownership of the commercial space. The plaintiffs, a couple in a common-law partnership, argued they acquired ownership of the basement (later converted to a commercial space) simultaneously with their 1991 apartment purchase and through long-term possession. The court found the review inadmissible because the applicants failed to meet the statutory conditions for granting a review under the Code of Civil Procedure, specifically regarding the necessity of addressing a significant legal issue or correcting procedural errors.
Legislator headnote
AI generatedZakon o pravdnem postopku (ZPP) 367.a in 367.c člen: A review application is inadmissible if the applicant fails to demonstrate that the lower court's decision involves a significant legal issue or a serious procedural violation warranting Supreme Court intervention.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Predlog se zavrne.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Tožnika, zunajzakonska partnerja, sta s tožbo uveljavljala, da sta skupna lastnika nepremičnine - posamezni del stavbe z ID znakom ... (ID ...) k. o. ..., stavba 1366, poslovni prostor v pritličju, označen z rdečo barvo, ... (v nadaljevanju poslovni prostor). Lastninsko pravico na poslovnem prostoru (sprva je bila to klet) naj bi pridobila ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe z dne 30. 11. 1991 za stanovanje v prvem nadstropju stavbe, v kateri je v pritličju poslovni prostor, saj je lastninska pravica na poslovnem prostoru prešla v njuno last skupaj s stanovanjem. Poslovni prostor pa sta tudi priposestovala, saj sta ga imela v nemoteni dobroverni in zakoniti lastniški posesti vse od nakupa v letu 1991 do pred kratim, ko je toženka zahtevala plačilo najemnine na podlagi sklenjene najemne pogodbe.
2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim sta tožnika zahtevala ugotovitev, da sta skupna lastnika poslovnega prostora do celote. Odločilo je, da morata tožnika v roku 15 dni nerazdelno povrniti toženki njene stroške postopka v znesku 2.131,86 EUR.
3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnikov in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.
4. Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje vlagata tožnika. Predlagata dopustitev revizije zaradi odločitve o pravnem vprašanju: Ali je v okoliščinah konkretnega primera, ko sta tožnika, ki sta zunajzakonska partnerja že 50 let, (1) v letu 1979 najprej sklenila stanovanjsko pogodbo in pridobila stanovanjsko pravico za sporno stanovanje in klet, (2) v letu 1981 s preostalimi imetniki stanovanjske pravice v objektu sklenila dogovor o zamenjavi, v skladu s katerim bi tožnika svoje podstrešje zamenjala za sporno klet, (3) v letu 1981 na lastno iniciativo in z lasnimi sredstvi opravila ter financirala spremembo namembnosti sporne kleti v poslovni prostor, tako da sta stanovanje in poslovni prostor funkcionalno, uporabno in gradbeno povezana ter medsebojno odvisna, (4) v letu 1991 pa na podlagi SZ kupila stanovanje, (5) ves ta čas pa sta tudi nemoteno in izključno (!) uporabljala sporno stanovanje in klet oziroma potem poslovni prostor, dopustno, da tožnika s pridobitvijo lastništva nad stanovanjem po stanovanjskem zakonu nista pridobila tudi lastništva nad sporno kletjo oziroma potem poslovnim prostorom? Predlagata tudi, da se Vrhovno sodišče opredeli: 1) do nekaterih procesnih kršitev sodišč prve in druge stopnje, zaradi katerih je bilo dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, kar je imelo za posledico napačno uporabo materialnega prava (npr. opustitev imenovanja izvedenca gradbene stroke, ki bi ugotovil funkcionalno, uporabno in gradbeno povezanost ter medsebojno odvisnost stanovanja v lasti tožnikov s spornim poslovnim prostorom oziroma bivšo kletjo); 2) do vprašanja izpolnjevanja pogojev za priposestvovanje spornega poslovnega prostora oziroma kleti, predvsem glede dobre vere tožnikov.
5. Predlog ni utemeljen.
6. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da glede vprašanj, izpostavljenih v predlogu tožnikov niso podani pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zato je njun predlog za dopustitev revizije zavrnilo (367.c člen ZPP).
7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).