Supreme Court dismisses appeal permission request regarding co-ownership and gift validity in Slovenian property dispute.

Predlog se zavrne.

[JEDRO]

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožnica po delnem umiku in spremembi tožbe od sodišča primarno zahteva, naj razsodi, da solastniški delež ¼ nepremičnin parc. št. 1091/1, 1091/4 in 1091/8, vse k. o. ..., ki je v zemljiški knjigi vpisan v korist A. A. – prvotnega toženca, predstavlja skupno premoženje slednjega in tožnice, na katerem znaša delež vsakega od njiju ½, ter da se to skupno premoženje deli na dva enaka solastniška deleža. Podredno je zahtevala, naj sodišče razsodi, da so ji toženci – dediči po pokojnem A. A. – dolžni nerazdelno plačati znesek 38.318,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 26. 10. 2006 dalje do plačila.

2. Sodišče prve stopnje je zaradi delnega umika tožbe ustavilo postopek v delu, v katerem je tožnica zahtevala izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, primernega za vpis solastninske pravice do deleža 1/8 pri navedenih nepremičninah v njeno korist. V celoti je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek. Podrednemu zahtevku je ugodilo za znesek 23.948,75 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 5. 2014 dalje do plačila, v presežku pa ga je zavrnilo. Odločilo je še, da vsaka stranka sama nosi svoje stroške postopka.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi prve toženke in drugega toženca ter tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

4. Tožnica predlaga, naj Vrhovno sodišče revizijo dopusti glede vprašanj:

- Ali sta sodišči prve in druge stopnje v izpodbijani sodbi pravilno uporabili materialno pravo, ko sta presodili, da glede na ugotovljene okoliščine konkretnega primera darilo sorodnikov z dne 4. 2. 1987 ni bilo dano obema zakoncema?

- Ali je sodišče druge stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb postopka, ker se v izpodbijani odločbi sploh ni opredelilo do pritožbenih navedb:

1. da sodišče prve stopnje sploh ni upoštevalo dejstva, da se je z darilno pogodbo, upoštevaje vsebino njene III. točke, dejansko pridobila samo pravica nadzidati hišo in tako zgraditi novo mansardno stanovanje z lastnim vhodom, ne pa tudi kakršnakoli pravica na obstoječem objektu;

2. o zatrjevani protispisnosti, ki jo je sodišče prve stopnje zagrešilo v delu, ko je v obrazložitvi prvostopenjske sodbe svojo odločitev oprlo na zaključek, da naj bi tožnica izpovedala, da ni bila zraven pri sklepanju darilne pogodbe, čeprav tega ni nikoli izpovedala in je tožnica v izpovedbi izrecno poudarila, da so se o daritvi skupaj večkrat pogovarjali, da pa ni bila udeležena v sami pogodbi;

3. da sodišče prve stopnje ni upoštevalo dejstva, da je bil v darilni pogodbi z dne 4. 2. 1987 kot obdarjenec formalno naveden zgolj prvotni toženec pok. A. A. zaradi davčnih razlogov?

- Ali je glede na okoliščine konkretnega primera pravilno stališče sodišča druge stopnje, da zahtevek ni bil usmerjen na ugotovitev lastninske pravice na stanovanju v mansardi?

- Ali sta sodišči prve in druge stopnje pravilno uporabili materialno pravo, ko sta na podlagi ugotovljenih dejstev zaključili, da v konkretnem primeru z izvedenimi gradbenimi posegi ni nastala nova stvar, ki bi graditelja upravičevala pridobiti lastninsko pravico na zgrajeni nepremičnini?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče zaradi svoje precedenčne vloge na podlagi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) dopusti revizijo le, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča, če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna, ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa Vrhovnega sodišča ni enotna.

7. Vrhovno sodišče je ocenilo, da tožnica ni izkazala izpolnjevanja zahtev iz navedene določbe, zato je predlog za dopustitev revizije zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

8. Odločalo je v senatu navedenem v uvodu odločbe. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).