Supreme Court dismisses appeal request as legal requirements for revision are not met.
Slovenia (SI)
Legislator summary
AI generatedThe Supreme Court of Slovenia rejected the defendant's request for permission to appeal the first-instance judgment ordering payment of 270,000 EUR. The defendant argued that an Albanian court had already adjudicated the loan contract's validity and jurisdiction, and that the plaintiff failed to prove the loan was actually disbursed. The court determined that the statutory conditions for granting a revision under the Code of Civil Procedure were not satisfied, leading to the dismissal of the request.
Legislator headnote
AI generated367.a(1) ZPP; 367.c(2) ZPP: A request for permission to appeal is inadmissible if the specific legal requirements for granting a revision are not met, regardless of the substantive arguments regarding jurisdiction or burden of proof.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Predlog se zavrne.
[JEDRO]
Predlog se zavrne.
[OBRAZLOŽITEV]
1. Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo, da mora tožniku plačati znesek 270.000,00 EUR z obrestmi. Odločilo je še o stroških postopka.
2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.
3. Toženec v predlogu za dopustitev revizije trdi, da tožnik neupravičeno zahteva ugoditev dajatvenemu tožbenemu zahtevku na podlagi iste posojilne pogodbe, kot v Albaniji, še od slovenskega sodišča. Navaja, da je že albansko sodišče (na podlagi vsebine posojilne pogodbe in z uporabo merodajnega prava) presodilo, da sta pravdni stranki dogovorili tudi pristojnost albanskega sodišča. V nadaljevanju pa trdi, da mu tožnik nikoli ni izročil 270.000,00 EUR, kot je zapisano v sporni posojilni pogodbi, in da gre za sodbo presenečenja. Predlaga dopustitev revizije glede vprašanj, (1) ali je o tožnikovi terjatvi, ki je predmet tega postopka, sploh dopustno odločati pred slovenskim sodiščem, ker je o njej odločbo že sprejelo sodišče v Albaniji in je bila na podlagi sklepa albanskega sodišča potrjena neposredna izvršljivost posojilne pogodbe, sklenjene med pravdnima strankama pred notarko A. A., skladno s 510. in 511. členom albanskega Zakona o civilnem postopku; (2) ali je utemeljen ugovor toženca, da slovensko sodišče ni pristojno za sojenje, ker sta se pravdni stranki s sklenitvijo posojilne pogodbe dogovorili tudi o pristojnosti albanskega sodišča; (3) ali je, če je na tožniku dokazno breme za trditve, da je tožencu posodil zahtevani znesek in če tožnik prejema celotnega zneska posojila ni uspel dokazati (kot je to bilo v konkretni zadevi), potem še vedno na tožencu (glede na okoliščine tega primera precej težje) dokazno breme, da mora dokazati, da je šlo za navidezno sklenitev posojilne pogodbe, čeprav gre v konkretnem primeru za „realni kontrakt“; (4) ali je pravilno stališče sodišč prve in druge stopnje, da je tožnik ustrezno pojasnil višino zneska posojila v pogodbi kot seštevek več že prej posojenih zneskov skupaj z obrestmi in ob upoštevanju večje vrednosti zemljišča, kot izhaja iz 27. točke obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje; in (5) ali je pri posojilni pogodbi kot realnem kontraktu treba, da pride do dejanske izročitve posojila s strani posojilodajalca posojilojemalcu, ali zadostuje za veljavnost in obstoj posojilne pogodbe, da so predmet posojila stari dolgovi posojilojemalca (dolžnika) do posojilodajalca (upnika), in ali ne gre v tovrstnem primeru za pripoznavo dolga in ne za posojilno pogodbo.
4. Predlog ni utemeljen.
5. Pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) niso podani, zato je Vrhovno sodišče toženčev predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).
6. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločbo je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).