Legislator Case Law & Legislation
VSM Sodba I Cp 211/2022 ECLI:SI:VSMB:2022:I.CP.211.2022 AI generated

Appeal dismissed; default judgment upheld where defendant's silence confirms plaintiff's claim of unjust enrichment.

Case Number VSM Sodba I Cp 211/2022
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The appellate court dismissed the appeal and confirmed the first-instance default judgment ordering the defendant to repay unjust enrichment. The defendant argued for debt cancellation due to poor financial status but failed to contest the plaintiff's claim, resulting in a presumption of truth for the plaintiff's allegations. Consequently, the court held that the defendant's silence constituted an admission of the facts, making the default judgment legally sound and binding.

Legislator headnote

AI generated

318. člen ZPP; 190. člen OZ: In a default judgment, the plaintiff's allegations stand as fact if uncontradicted; a defendant's failure to respond constitutes an affirmative admission, precluding further factual inquiry on appeal.

Keywords

AI generated
default judgment unjust enrichment affirmative litigation contestation presumption of truth failure to respond appeal dismissal ZPP 318

Cited Legislation

AI generated
318. člen Zakona o pravdnem postopku
190. člen Obligacijskega zakonika
193. člen Obligacijskega zakonika
350. člen Zakona o pravdnem postopku
339. člen Zakona o pravdnem postopku
353. člen Zakona o pravdnem postopku
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

Pritožba se zavrne in potrdi zamudna sodba sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

V zamudni sodbi sodišču ni treba ugotavljati dejanskega stanja, temveč je podlaga dejansko stanje, navedeno v tožbi, ki ga toženka v pritožbenem postopku ne more več izpodbijati.

Iz tožbenih trditev kot dejanske podlage tožbe (ki so skladne s predloženimi dokazi), izhaja, da je prišlo s strani tožnice do nakazila denarnega zneska, ki je presegal znesek, do katerega je bila toženka upravičena na podlagi sklepa o dedovanju kot pravne podlage za izplačilo denarnega zneska.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano zamudno sodbo odločilo, da je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna plačati tožeči stranki (v nadaljevanju tožnica) 3.352,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 8. 2021 1 ter 220,00 EUR pravdnih stroškov (točka I izreka izpodbijane zamudne sodbe).

2. Zoper zamudno sodbo se pravočasno z laično pritožbo pritožuje toženka. Sklicuje se na svoje slabo premoženjsko stanje in prosi za odpis dolga.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo zaradi izpolnjenih predpostavk iz 318. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). 2 Ugotovilo je, da je bilo toženki s strani tožnice izplačanih 3.352,18 EUR več kot bi ji šlo kot dedinji po svoji pokojni materi 3 , kar vse izhaja iz tožbenih trditev in predloženih dokazov. Ker je bila toženka s tem zneskom neupravičeno obogatena, ga je dolžna vrniti (prvi odstavek 190. člena Obligacijskega zakonika - v nadaljevanju OZ) 4 skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zamude dalje, ki se šteje od vložitve tožbe (193. člen OZ) 5 .

6. Preizkus zadeve pokaže, da sodišče prve stopnje ni storilo postopkovnih kršitev, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti v smislu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 339. člena istega zakona. Na podlagi trditev in dokazov tožnice, ob predpostavki, da se štejejo trditve za resnične (ker toženka ni odgovorila na tožbo) in le te niso v nasprotju s predloženimi dokazi, je sodišče prve stopnje sprejelo pravilne materialnopravne zaključke, do česar se je obrazloženo opredelilo v obrazložitvi sodbe. Sodišče druge stopnje razlogom sodišča prve stopnje v celoti pritrjuje, v odgovoru pritožbenim navedbam pa dodaja:

7. Po sistemu afirmativne (pozitivne) litiskontestacije se pasivnost toženke ocenjuje kot priznanje dejanskih navedb tožnice. V zamudni sodbi sodišču ni treba ugotavljati dejanskega stanja, temveč je podlaga dejansko stanje, navedeno v tožbi, ki ga toženka v pritožbenem postopku ne more več izpodbijati.

8. Iz tožbenih trditev kot dejanske podlage tožbe (ki so skladne s predloženimi dokazi), izhaja, da je prišlo s strani tožnice do nakazila denarnega zneska, ki je presegal znesek, do katerega je bila toženka upravičena na podlagi sklepa o dedovanju kot pravne podlage za izplačilo denarnega zneska. Tega dejstva toženka v pritožbi ne prereka, sklicuje se zgolj na svoje slabo premoženjsko stanje, ki ni razlog, ki bi lahko vplival na odločitev sodišča prve stopnje. V pritožbi podana prošnja za odpis dolga pa je lahko zgolj predmet medsebojnega razmerja pravdnih strank.

9. V posledici navedenega, ob izpolnjenih predpostavkah iz prvega odstavka 318. člena ZPP in pravilne uporabe materialnega prava, je bilo potrebno pritožbo kot neutemeljeno zavrniti ter zamudno sodbo sodišča prve stopnje s stroškovno posledico potrditi. Odločitev temelji na določbi 353. člena ZPP.

10. O pritožbenih stroških ni bilo odločeno, saj le ti niso bili priglašeni.

1 Dan vložitve tožbe na sodišče.

2 Glej točko 3 obrazložitve izpodbijane zamudne sodbe.

3 Sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Gornji Radgoni D 105/2021 z dne 26. 5. 2021 - toženka je podedovala 1.882,49 EUR oziroma ji je iz tega naslova šlo (po odbitku stroškov) 1.867,49 EUR, tožnica ji je pomotoma izplačala 5.219,67 EUR.

4 1) Kdor je bil brez pravnega temelja obogaten na škodo drugega, je prejeto dolžan vrniti, če je to mogoče, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi.

5 Kadar se vrača tisto, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, je treba plodove vrniti in plačati zamudne obresti, in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vrnitve zahtevka.