Appeal dismissed; guardian appointment renders lawyer appointment unnecessary under ZPP Art. 82(2) Pt 1.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

[JEDRO]

S postavitvijo skrbnika, torej zakonitega zastopnika z odločbo CSD, je odpadel razlog za postavitev začasnega zastopnika tožniku po določbi 1. točke drugega odstavka 82. člena ZPP, zato niti sodišče prve stopnje, niti sodišče druge stopnje tožniku ne moreta postaviti še začasnega zastopnika, ki bi bil odvetnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo vlogo tožnika z dne 12. 10. 2021.

2. Zoper ta sklep se pravočasno pritožuje tožnik. Sklep izpodbija v celoti. Pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) ne navaja. V laični pritožbi izpostavlja, da sodišče prve in druge stopnje bistveno krši določbe pravdnega postopka. Center za socialno delo (v nadaljevanju: CSD) ne more zastopati pravdno nesposobne stranke, v tem primeru ne more zastopati tožnika. Tako predlaga, da sodišče ugotovi, da ne more biti pravdna stranka in da ugotovi, da CSD ne more zastopati tožnika. Zato predlaga, da sodišče tožniku postavi zakonskega zastopnika, ki naj bi bil odvetnik in ima opravljen pravniški državni izpit.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je preizkušalo izpodbijani sklep v okviru presoje utemeljenosti pritožbenih navedb, kot tudi v okviru uradnega pritožbenega preizkusa po drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi 366. členom ZPP.

5. Tožniku je uvodoma pojasniti, da je predmet tega pritožbenega preizkusa le sklep sodišča prve stopnje z dne 12. 11. 2021 (o zavrženju vloge z dne 12. 10. 2021), ne pa tudi preostale doslej v tem pravdnem postopku že izdane sodne odločbe sodišča prve in druge stopnje.

6. Z očitki, da sodišče tožniku ni postavilo zakonskega zastopnika oziroma začasnega zastopnika, ki bi bil odvetnik, ki je oseba z opravljenim pravniškim državnim izpitom, čeprav je ugotovilo, da tožnik ni pravdno sposoben, tožnik sodišču prve stopnje smiselno, a neutemeljeno, očita absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP. Sodišče mora med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben ter ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik (80. člen ZPP). V skladu s prvim odstavkom 78. člena ZPP, stranko, ki nima pravdne sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik. V skladu s prvim odstavkom 245. člena Družinskega zakonika, varovanca zastopa skrbnik, kar pomeni, da je njegov zakoniti zastopnik. Kot izhaja iz 2. točke obrazložitve izpodbijanega sklepa, kar tožnik pritožbeno ne izpodbija, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožnik pravdno nesposobno stranka, saj mu je bila s pravnomočnim sklepom Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah N 2/2012 z dne 21. 9. 2012 popolnoma odvzeta poslovna sposobnost, z odločbo CSD št. ... z dne 28. 1. 2013 pa je bil tudi postavljen pod skrbništvo CSD. Že ob samem začetku tega pravdnega postopka je sodišče prve stopnje v postopek v skladu z 80. členom ZPP pritegnilo CSD kot tožnikovega skrbnika in s tem zagotovilo, da je bil tožnik v postopku pravilno zastopan po zakonitem zastopniku. Zato so očitki o nepravilnem zastopanju neutemeljeni, zatrjevana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP pa ni podana.

7. S postavitvijo skrbnika, torej zakonitega zastopnika z odločbo CSD, je odpadel razlog za postavitev začasnega zastopnika tožniku po določbi 1. točke drugega odstavka 82. člena ZPP, zato niti sodišče prve stopnje, niti sodišče druge stopnje tožniku ne moreta postaviti še začasnega zastopnika, ki bi bil odvetnik z opravljenim pravniškim državnim izpitom, za kar se neutemeljeno zavzema tožnik v svoji pritožbi. Z nepostavitvijo začasnega zastopnika, sodišče prve stopnje ni zagrešilo niti relativne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, niti absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 11. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP.

8. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je tožnik 12. 10. 2021 vložil vlogo, ki naj bi predstavljala pritožbo zoper sklep Višjega sodišča v Celju I Cp 159/2018 z dne 18. 4. 2018. Po preverjanju na vpisniku Višjega sodišča v Celju, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da se zadeva I Cp 159/2018 ne nanaša na tožnika, niti na to pravdno zadevo, prav tako ni bilo jasno kaj želi predlagatelj z vlogo doseči in zoper katero odločitev se pritožuje. Sodišče prve stopnje je z dopisom z dne 13. 10. 2021 pozvalo CSD oziroma tožnikovega skrbnika, da predmetno vlogo v roku 8 dni dopolni. Slednji je sporočil, da s pisanjem varovanca ne soglaša, saj je pritožba nerazumljiva. Navedenega pritožnik ne izpodbija. Sodišče prve stopnje je izpodbijano odločitev pravilno oprlo na prvi odstavek v zvezi s četrtim odstavkom 108. člena ZPP, saj je ostala tožnikova vloga nedopolnjena in nejasna, zaradi česar jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.

9. Glede na navedeno, pritožbene navedbe niso utemeljene. Ker sodišče druge stopnje pri preizkusu izpodbijanega sklepa tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

10. Sodišče druge stopnje o pritožbenih stroških ni odločilo, saj jih pritožnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP).