Appeal dismissed; court loss affects balance sheet, not liquidity, so partial fee waiver was correct.

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

[JEDRO]

Prenesena izguba ne vpliva neposredno na likvidnost, temveč na obseg pasivnih postavk v bilanci, kot merilo za oceno likvidnosti pa v načelu ni primerna. Ni pomembno, ali in kakšno izgubo ima stranka, temveč ali je zmožna zagotoviti sredstva za plačilo sodne takse.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom delno ugodilo predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za pritožbo zoper sodbo tako, da jo je delno oprostilo plačila 2.003,00 EUR. Preostali del sodne takse 1.000,00 EUR mora plačati v desetih zaporednih mesečnih obrokih po 100,00 EUR tako, da prvi obrok zapade v plačilo zadnjega dne v mesecu po pravnomočnosti sklepa, vsi ostali obroki zapadejo v plačilo zadnjega dne v mesecih, ki sledijo. Ugotovilo je, da glede na premoženjsko stanje tožeče stranke, ki ima dvakrat večje kratkoročne obveznosti 6,858.939,12 EUR od kratkoročnih sredstev 2,920.092,52 EUR, ustvarjeno preneseno izgubo 1,049.916,53 EUR, denarna sredstva 1.810,26 EUR na 19. 12. 2021, sodno takso 3.003,00 EUR ter višje prilive na račun kot odlive, nima zadostnih sredstev za takojšnje plačilo sodne takse v celotnem znesku, ne da bi bila zaradi tega ogrožena dejavnost. Ima pa zadostna sredstva, da plača del sodne takse v obrokih.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožeča stranka po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da je sklep nerazumen in nerazumljiv, saj če ima ob koncu leta 2021 ugotovljeno izgubo 243.216,81 EUR in preneseno izgubo 1,049.916,12 EUR, da je imela 19. decembra 2021 na TRR zgolj 1.810,26 EUR, kar je nepomembno, saj je imela konec leta 243.216,81 EUR minusa, torej 1,293.132,93 EUR izgube, kako lahko iz prikazane in uradno evidentirane izgube preko 1,200.000,00 EUR še vedno plača del sodne takse v desetih mesečnih obrokih, ne ga bi bila s tem ogrožena njena dejavnost.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožeča stranka neutemeljeno navaja, da je izpodbijani sklep nerazumen in nerazumljiv, da ne pojasni odločitve do te mere, da bi bilo strankam jasno, da nima razlogov o odločilnih dejstvih, da je zaključek sodišča v nasprotju z ugotovitvami, da ne pojasni zakaj ni zmožna plačati 2/3 sodne takse in zakaj je zmožna plačati 1/3 sodne takse ter zakaj ne bi ogrožalo dejavnosti. Sodišče prve stopnje je ugotovilo pravno pomembne dejanske okoliščine zadeve, ki se tičejo premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja tožeče stranke (četrta in peta točka obrazložitve sklepa). Teh ugotovitev v pritožbi ne izpodbija. V bistvenem delu jih celo povzema, ko navaja zneske izgube ter stanja na transakcijskem računu.

5. Osrednji razlog za odločitev sodišča prve stopnje so bili prilivi tožeče stranke na računu od 1. 9. do 19. 12. 2021 v znesku 191.047,50 EUR in odlivi 189.685,51 EUR ter stanje denarnih sredstev 1. 810,26 EUR dan 19. 12. 2021 (4. in 5. točka obrazložitve sklepa). Tožeča stranka neutemeljeno navaja, da je to nepomembno. Sodna taksa za pritožbo zoper sodbo je znašala 3.003,00 EUR (5. točka obrazložitve sklepa).

6. Tožeča stranka zmotno poudarja pomen ugotovljene izgube poslovnega leta 243.216,81 EUR in prenesene izgube 1,049.916,12 EUR. Prenesena izguba ne vpliva neposredno na likvidnost, temveč na obseg pasivnih postavk v bilanci, kot merilo za oceno likvidnosti pa v načelu ni primerna 1 . Ni pomembno ali in kakšno izgubo ima stranka, temveč ali je zmožna zagotoviti sredstva za plačilo sodne takse 2 . Pri tožeči stranki ugotovljena sredstva na računu res ne omogočajo celotnega plačila sodne takse 3.003,00 EUR, zato jo je sodišče prve stopnje pravilno delno oprostilo plačila. Glede na prilive in odlive ter stanje na računu je pravilno zaključilo, da obročno plačilo desetih obrokov po 100,00 EUR ne bo ogrozilo njene dejavnosti. Pravilno je odločilo na podlagi prvega ter drugega odstavka 11. člena Zakona o sodnih taksah.

7. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP). Zato je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

1 Sklep VSL I Cpg 81/2015.

2 Sklep VSL II Cp 2213/2017.