Appeal dismissed; court lacks discretion to delay license revocation when statutory points threshold is met.

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Storilec je dolžan plačati stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.

[JEDRO]

Pritožbeno sodišče sicer verjame, da storilec obžaluje storitev prekrška in da ga v posledici izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja lahko doletijo številne neugodne posledice, vendar nima zakonske podlage, da bi na podlagi takih navedb spremenilo izpodbijano odločitev.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom storilcu preklicalo odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ter mu naložilo plačilo sodne takse v znesku 30,00 EUR.

2. Zoper sklep se pritožuje storilec, smiselno zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in odločitve o sankcijah (3. in 4. točka 154. člena Zakona o prekrških – ZP-1) in predlaga, da sodišče ponovno ugodi prošnji za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

3. Pritožba je neutemeljena.

4. Izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča temelji na ugotovitvah, da je sodišče s sklepom z dne 18. 2. 2020 ugodilo storilčevemu predlogu za odlog izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, da je preizkusna doba po tem sklepu iztekla 26. 2. 2021 in da je storilec v času od poteka preizkusne dobe do pravnomočnosti dokončne odločitve sodišča o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, ki ga sodišče izda po poteku enega leta od poteka preizkusne dobe (prvi odstavek 202.e člena ZP-1), dosegel število kazenskih točk, zaradi katerih se izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja, saj mu je s sodbo Okrajnega sodišča v Celju z dne 10. 11. 2021, ki je postala pravnomočna 7. 12. 2021, za prekršek storjen 14. 9. 2021 z motornim vozilom B kategorije, izrečena stranska sankcija 18 kazenskih točk v cestnem prometu. Peti odstavek 202.e člena ZP-1 namreč določa, da se v takem primeru storilcu prekliče odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.

5. Storilec teh pravno odločilnih ugotovitev za izdajo izpodbijanega sklepa v pritožbenih navedbah ne izpodbija, saj tudi sam navaja, da je 14. 9. 2021 ponovno storil prekršek, za katerega mu je bila izrečena stranska sankcija 18 kazenskih točk, kar obžaluje in opravičuje z navedbami, da je zaužil malo količino alkohola in se ni čutil opitega, saj bi sicer odšel domov peš. Nadalje navaja, da je prekršek priznal in plačal globo, da se zoper sodbo ni pritoževal, ker se resnično kesa, da vedno ravna po predpisih in vozi ob upoštevanju dobre vozniške kulture, da je oče treh otrok, od katerih sta dva šoloobvezna, najmlajši pa je še v vrtcu, da je v družini edini zaposlen in je vsa družina odvisna od njegovega dohodka, ki ga ustvarja z opravljanjem samostojne dejavnosti, v okviru katere se ukvarja s krovstvom in kleparstvom, pri kateri je eden izmed pogojev za učinkovito opravljanje dela tudi posedovanje veljavnega vozniškega dovoljenja ter da iz zdravniškega spričevala o kontrolnem zdravstvenem pregledu izhaja, da je sposoben za voznika in da je popolnoma opustil uživanje alkoholnih pijač. Pritožbeno sodišče sicer verjame, da storilec obžaluje storitev prekrška in da ga v posledici izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja lahko doletijo številne neugodne posledice, vendar nima zakonske podlage, da bi na podlagi takih navedb spremenilo izpodbijano odločitev. Vse te navedbe za presojo pravilnosti in zakonitosti izpodbijanega sklepa namreč niso upoštevne, saj se ne nanašajo na dejstva, ki so relevantna za sprejem izpodbijane odločitve. Iz besedila petega odstavka 202.e člena ZP-1 jasno izhaja, da sodišče v taki procesni situaciji, kot je izkazana v predmetni zadevi, nima možnosti tehtanja, ali naj storilcu odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja prekliče ali ne, temveč je to dolžno storiti. Ne glede na resničnost vseh povzetih pritožbenih navedb tako odločitve prvostopenjskega sodišča ni mogoče spremeniti.

6. Glede na navedeno in v odsotnosti kršitev, na katere v skladu s 159. členom ZP-1 pazi po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče storilčevo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (tretji odstavek 163. člena ZP-1).

7. Ker storilec s pritožbo ni uspel, mu je pritožbeno sodišče na podlagi prvega odstavka 147. člena ZP-1 ter tar. št. 8407 Zakona o sodnih taksah (ZST-1) naložilo v plačilo stroške pritožbenega postopka – sodno takso v znesku 20,00 EUR, ki jih je dolžan plačati v roku 15 dni od vročitve tega sklepa, sicer se prisilno izterja.