Appeal against a judge's refusal to issue a writ of execution is dismissed due to valid service of judgment.

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep.

[JEDRO]

Po drugem odstavku 129. člena ZKP postane pravnomočna sodba izvršljiva, ko je vročena in ko za njeno izvršitev ni zakonskih ovir.

[OBRAZLOŽITEV]

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodnica posameznica Okrožnega sodišča v Celju, na podlagi določbe prvega odstavka 133. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), zavrnila predlog obsojenca z dne 16. 12. 2021 za izdajo sklepa po 133. členu ZKP, zaradi utemeljenega dvoma v dovoljenost izvršitve sodbe Okrožnega sodišča v Celju z dne 12. 3. 2021, opr. št. III K 16740/2020, ker mu naj ne bi bila pravilno vročena sodba Višjega sodišča v Celju z dne 27. 8. 2021, opr. št. II Kp 16740/2020.

2. Zoper sklep se je pravočasno pritožil obsojenčev zagovornik. Smiselno uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb kazenskega postopka, s predlogom, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi, zadevo pa vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Bistveni poudarek pritožbe sloni na trditvi, da obsojeni zaradi začasne odsotnosti ni prejel obvestil o prispeli sodni pošiljki s strani pošte oziroma sodnega vročevalca. Iz spisovnega gradiva naj sploh ne bi bilo razvidno, da so mu bila ta obvestila puščena v poštnem nabiralniku. Zaradi bolezni Covid-19 se je nahajal v samoizolaciji oziroma karanteni in nikomur ni odpiral vhodnih vrat. Zato mu sodba višjega sodišča še ni bila vročena v skladu z določili ZKP in ni postala pravnomočna.

5. Uvodoma je potrebno pritožniku pojasniti, da je predmetna sodba v skladu z določbo prvega odstavka 129. člena ZKP postala pravnomočna 2. 9. 2021, torej ko je sodišče prve stopnje prejelo spise z overjenimi prepisi sodbe sodišča druge stopnje. Predmet aktualnega odločanja v skladu z določbo 133. člena pa je vprašanje izvršljivosti sodbe Okrožnega sodišča v Celju z dne 12. 3. 2021, opr. št. III K 16740/2020, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Celju z dne 27. 8. 2021, opr. št. II Kp 16740/2020. Po drugem odstavku 129. člena ZKP namreč postane pravnomočna sodba izvršljiva, ko je vročena in ko za njeno izvršitev ni zakonskih ovir. Za pravilno odločitev v pritožbeni zadevi je bilo torej potrebno ugotoviti, ali je bila sodba višjega sodišča obsojencu v redu vročena, saj obsojeni in njegov zagovornik drugih zakonskih ovir, ki bi preprečevale izvršitev sodne odločbe ne zatrjujeta.

6. Glede na to, da ima obsojenec v tem kazenskem postopku zagovornika, je za vročanje sodnih pisanj relevantna določba četrtega odstavka 120. člena ZKP. Po tej v primeru, če ima obdolženec zagovornika, vroči sodišče pisanja iz drugega odstavka istega člena, torej tudi sodbo, zagovorniku in obdolžencu po določbah 119. člena ZKP. Po prvem odstavku 119. člena ZKP se v primeru, če naslovnika ni v stanovanju ali na delovnem mestu, lahko izroči sodno pisanje kateremu od naslovnikovih odraslih družinskih članov, ki je pisanje dolžan sprejeti (t. i. nadomestna vročitev). Iz poročila detektiva A. A., ki ga je prvostopenjsko sodišče prejelo 19. 11. 2021 (list. št. 616) in kot ga to sodišče tudi pravilno povzema, izhaja, da je bila inštančna sodba dne 17. 11. 2021, ob 10.50 uri pravilno nadomestno vročena obsojenčevi ženi B. B. Tega dejstva obsojenec v predlogu z dne 16. 12. 2021 in niti zagovornik v pritožbi ne zanikata, pač pa polemizirata z navedbami sodišča prve stopnje, ki se nanašajo na obveščanje obsojenca o pripeli pošiljki s strani sodnega vročevalca. Na pravilnost odločitve prvega sodišča pa ne more vplivati zatrjevana okoliščina, da naj bi se obsojeni v času vročanja predmetne pošiljke nahajal v samoizolaciji oziroma karanteni in obvestil ni prejemal, saj je prav iz razloga, ker so bile vročitve po pošti in sodnem vročevalcu neuspešne, prvo sodišče uporabilo možnost vročanja po detektivu A. A., ki pa je neoporečno opravil nadomestno vročitev predmetne sodne pošiljke.

7. Glede na zgoraj navedeno sodišče druge stopnje zaključuje, da je pritožbeno izpodbijani sklep zakonit in pravilen. Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo niti kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

8. Obsojenec nima nepremičnega premoženja ter premičnega premoženja večje vrednosti, prejema pa 560,00 EUR mesečne pokojnine. Zato ga je sodišče druge stopnje oprostilo plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep, saj bi to utegnilo škodno vplivati na njegovo vzdrževanje (prvi odstavek 98. člena v zvezi s četrtim odstavkom 95. člena ZKP).