Legislator Case Law & Legislation
VSC Sklep III Kp 5195/2014 ECLI:SI:VSCE:2022:III.KP.5195.2014 AI generated

Appeal dismissed; prisoner denied weekend release due to lack of current employment status under ZIKS-1.

Case Number VSC Sklep III Kp 5195/2014
Court / Authority
Jurisdiction Slovenia (SI)
Decision Date
Outcome Dismissed

Legislator summary

AI generated

The Court of Appeal dismissed the prisoner's appeal against a lower court's rejection of her request for weekend release. The prisoner argued that alternative execution of sentence was in her interest given her age and disability, but the court found she failed to meet the statutory requirement of being currently employed. The court ruled that the law only permits such release for those already engaged in work, education, or farming, excluding future or non-existent jobs.

Legislator headnote

AI generated

Četrtega odstavka 86. člena Kazenskega zakonika; prvega odstavka 12. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij: Alternative execution of short prison sentences via weekend release is strictly conditional on the convicted person currently holding a job, student status, or farming activity, thereby excluding claims based on future or non-existent employment.

Keywords

AI generated
weekend release prison sentence execution employment requirement ZIKS-1 conditions alternative execution prisoner rights court of appeal

Cited Legislation

AI generated
4th paragraph of Article 86 of the Criminal Code (KZ-1)
Article 12 of the Act on the Execution of Criminal Sanctions (ZIKS-1)
Article 129.a of the Criminal Procedure Act (ZKP)
AI generated

Need to analyze how this precedent applies to your matter?

Cross-reference this judgment against statutes, commentaries, and subsequent citing case law inside Legislator AI.

Open in Legislator →

Full text

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena.

II. Obsojeno se oprosti plačila sodne takse za pritožbo zoper sklep.

[JEDRO]

V skladu z določbo četrtega odstavka 86. člena KZ-1 se kazen zapora do treh let, razen za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, za obsojenca, ki izpolnjuje pogoje, določene v zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, lahko izvršuje tudi tako, da obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej dela ali se izobražuje in prebiva doma, razen v prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu. Natančnejše pogoje izvrševanja določi zavod. Citirano zakonsko določilo torej govori o obsojencu, ki mu je s tem alternativnim načinom izvršitve zaporne kazni omogočeno, da „še naprej dela ali se izobražuje“. Obsojenec lahko še naprej dela le, če je določeno delo že opravljal in zato jezikovna, logična ter namenska razlaga citirane zakonske določbe pritrjujejo pravilnosti zaključka, da obsojenci tega zakonskega pogoja ne morejo zatrjevati na podlagi bodočih ali pa celo neobstoječih zaposlitev.

[OBRAZLOŽITEV]

1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodnica posameznica Okrožnega sodišča v Celju, na podlagi 129.a člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 86. členom Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) in 12. členom Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (v nadaljevanju ZIKS-1), sklenila, da kot nedovoljen zavrže predlog obsojene z dne 7. 1. 2022 za nadomestitev zaporne kazni z zaporom ob koncu tedna.

2. Zoper sklep se je obsojena pravočasno pritožila. Smiselno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja in predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da njenemu predlogu za alternativno prestajanje zaporne kazni ugodi oziroma podrejeno, da sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločitev.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu z določbo četrtega odstavka 86. člena KZ-1 se kazen zapora do treh let, razen za kaznivo dejanje zoper spolno nedotakljivost, za obsojenca, ki izpolnjuje pogoje, določene v zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij, lahko izvršuje tudi tako, da obsojenec med prestajanjem kazni zapora še naprej dela ali se izobražuje in prebiva doma, razen v prostih dneh, praviloma ob koncu tedna, ko mora biti v zavodu. Natančnejše pogoje izvrševanja določi zavod. Citirano zakonsko določilo torej govori o obsojencu, ki mu je s tem alternativnim načinom izvršitve zaporne kazni omogočeno, da „še naprej dela ali se izobražuje“. Obsojenec lahko še naprej dela le, če je določeno delo že opravljal in zato jezikovna, logična ter namenska razlaga citirane zakonske določbe pritrjujejo pravilnosti zaključka, da obsojenci tega zakonskega pogoja ne morejo zatrjevati na podlagi bodočih ali pa celo neobstoječih zaposlitev. Namen takšne nadomestne izvršitve zaporne kazni je prav v tem, da sicer osebnostno urejeni obsojenec, ki je zaposlen, samozaposlen ali samostojno opravlja kmetijsko dejavnost, nadaljuje z opravljanjem dela oziroma dejavnosti. Četrti odstavek 86. člena KZ-1 se sklicuje na pogoje, določene v zakonu, ki ureja izvrševanje kazenskih sankcij - ZIKS-1. Poleg splošnih dveh pogojev iz četrtega odstavka 86. člena KZ-1 (izrečena kazen zapora do treh let, razen za kaznivo dejanje zoper splošno nedotakljivost), prvi odstavek 12. člena ZIKS-1 predpisuje še sledeče: 1) da je obsojenec osebnostno toliko urejen, da mu je mogoče zaupati, da takega načina prestajanja kazni zapora ne bo zlorabil in 2) da je v času odločanja o načinu izvršitve kazni zapora: a) zaposlen, samozaposlen ali samostojno opravlja kmetijsko dejavnost v Republiki Sloveniji ali v državi, s katero ima Republika Slovenija urejeno sodelovanje v kazenskih zadevah v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij in b) da ima v Republiki Sloveniji ali državi, s katero ima Republika Slovenija urejeno sodelovanje v kazenskih zadevah v zvezi z izvrševanjem kazenskih sankcij, status dijaka in se redno šola oziroma ima status študenta in redno izpolnjuje svoje študijske obveznosti. Tretji odstavek 129.a člena ZKP pa določa pogoje za zavrženje predloga za nadomestno izvršitev zaporne kazni. Med drugim lahko sodnik predlog zavrže, če je nedovoljen ali če so v predlogu navedeni razlogi očitno neutemeljeni.

5. Kot je na podlagi vpogleda v uradno evidenco Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje pod točkama 8 in 9 obrazložitve izpodbijanega sklepa, obsojena v času odločanja o načinu izvršitve kazni zapora ne izpolnjuje enega izmed temeljnih pogojev za odobritev nadomestne izvršitve kazni z zaporom ob koncu tedna in sicer zaposlitve. Temu dejstvu obsojena v pritožbi niti ne oporeka. Zato sodišče druge stopnje pritrjuje razlogom prvega sodišča, da obsojenka ne izpolnjuje pogoja iz 1. alineje prvega odstavka 12. člena ZIKS-1, Glede na zgoraj povzete zakonsko predpisane pogoje za alternativno izvršitev kazni zapora s t. i. ″vikend zaporom″, pa na pravilnost prvostopenjske odločitve ne morejo vplivati pritožbene navedbe obsojenke, češ da je alternativno prestajanje kazni tudi v interesu oškodovanca, saj bo obsojenka lahko nadaljevala s povračilom škode, da je stara 51 let in invalid III. kategorije ter ima manjše možnosti za zaposlitev, da cilj sodišča očitno ni v njeni resocializaciji, pač pa da po prestani kazni postane socialni problem in da bo do upokojitve životarila na plečih države ter da bi se z alternativnim prestajanjem kazni dosegel učinek generalne in specialne prevencije ter preživljanje obsojenke z lastnim delom.

6. Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje je torej pravilen in zakonit. Ker sodišče druge stopnje pri obravnavanju pritožbe ni zasledilo niti kršitev, ki jih je dolžno ugotavljati po uradni dolžnosti (peti odstavek 402. člena ZKP), je obsojenkino pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.

7. Obsojenka je brez rednih prihodkov, nahaja pa se na prestajanju zaporne kazni. Zato jo je pritožbeno sodišče oprostilo plačila sodne takse, saj je ocenilo, da bi bilo s plačilom le-te ogroženo njeno vzdrževanje.