Appeal allowed; detention order revoked due to defense's lack of prior notice violating right to be heard.
Legislator summary
AI generatedThe Court of Appeal granted the appeal, setting aside the first-instance court's detention order against defendant A. A. The defense argued they were unaware of the detention proposal until the final order was served, despite the defendant being available in prison. The court ruled that this failure to notify the defense prior to the decision violated the principle of adversarial proceedings and the right to be heard under Article 371(2) of the Criminal Procedure Act.
Legislator headnote
AI generatedZKP 16. člen; ZKP 371. člen (2. odstavek): Detention orders require prior notification to the defense to ensure the right to be heard is respected; failure to notify renders the decision voidable.
Keywords
AI generatedCited Legislation
AI generatedRelated Decisions
AI generatedFull text
Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se glede obtoženega A. A. razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje, da v roku 24 ur znova odloči o predlogu za odreditev pripora, v tem času pa obtoženec ostaja v priporu.
[JEDRO]
Niti iz sklepa o odreditvi pripora, niti iz spisovnega gradiva ni moč razbrati, da bi bil predlog za odreditev pripora v izjasnitev vročen obtožencu, ki je bil sodišču dosegljiv, saj je bil na prestajanju zaporne kazni, ali zagovorniku. Tako je očitno, da je bila obramba z dejstvom, da se predlaga odreditev pripora, prvič seznanjena šele z vročitvijo sklepa o dejanski odreditvi pripora, da se torej obramba o predlogu za odreditev pripora ni mogla izjasniti, čeprav so za to obstajali vsi pogoji, saj je bil obtoženec sodišču dosegljiv, ko je bil na prestajanju zaporne kazni.
[OBRAZLOŽITEV]
1. S pritožbeno izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zoper obtoženega A. odredilo pripor iz pripornih razlogov begosumnosti in ponovitvene nevarnosti po 1. in 3. točki prvega odstavka 201. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju: ZKP). Gre za odreditev pripora po tem, ko je sodišče prve stopnje obtožencu izreklo obsodilno sodbo dne 20. 12. 2021, s katero mu je bila izrečena enotna kazen 4 leta in 10 mesecev zapora in stranska kazen izgon tujca iz države za čas petih let. V času, ko je bil pripor odrejen je bil obtoženec na prestajanju zaporne kazni po sodbi Okrožnega sodišča v Kranju II K 13194/2020.
2. Predsednica razpravljajočega senata je 11. 4. 2022 Zavodu za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora ..., kjer je bil obtoženec na prestajanju zaporne kazni, predlagala izdajo odločbe, da se temu obtožencu prekine prestajanje kazni zapora po uradni dolžnosti in da se z dnem prekinitve obtoženca premesti v prostore zavoda, kjer bo v priporu. Zavod za prestajanje mladoletniškega zapora in kazni zapora je dne 13. 4. 2022 izdal odločbo, da se obtoženemu A. prekine prestajanje kazni zapora za čas od 13. 4. 2022. Iz obvestila iste ustanove izhaja, da je bil obtoženi A. dne 13. 4. 2022 ob 15.01 uri premeščen v pripor.
3. Zoper sklep o odreditvi pripora se je pravočasno pritožil obtoženčev zagovornik. Navaja, da pritožbo vlaga iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga razveljavitev izpodbijanega sklepa, oziroma njegovo spremembo tako, da se pripor odpravi.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Po tem, ko je državna tožilka dne 5. 4. 2022 predlagala odreditev pripora, med drugim tudi zoper obtoženega A., je predsednica razpravljajočega senata dne 6. 4. 2022 odredila, da se predlog za odreditev pripora odstopi v reševanje izvenobravnavnemu senatu. Izvenobravnavni senat je o predlogu za podaljšanje pripora odločil dne 7. 4. 2022. Niti iz sklepa o odreditvi pripora, niti iz spisovnega gradiva ni moč razbrati, da bi bil predlog za odreditev pripora v izjasnitev vročen obtožencu, ki je bil sodišču dosegljiv, saj je bil na prestajanju zaporne kazni, ali zagovorniku. Tako je očitno, da je bila obramba z dejstvom, da se predlaga odreditev pripora, prvič seznanjena šele z vročitvijo sklepa o dejanski odreditvi pripora, da se torej obramba o predlogu za odreditev pripora ni mogla izjasniti, čeprav so za to obstajali vsi pogoji, saj je bil obtoženec sodišču dosegljiv, ko je bil na prestajanju zaporne kazni. V takšni situaciji pritožnik utemeljeno izpostavlja kršitev pravice do izjave, torej kršitev načela kontradiktornosti, kar pomeni kršitev pravice obrambe iz drugega odstavka 371. člena ZKP, v zvezi z določilom 16. člena ZKP. Dognanje te kršitve, ki je vsekakor vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve sodišča prve stopnje, je imelo za posledico ugoditev pritožbi in razveljavitev izpodbijanega sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje, da v roku 24 ur znova odloči o predlogu za odreditev pripora.
6. Sodišče prve stopnje bo moralo tako v vnovičnem postopku obtoženca in zagovornika na ustrezen način seznaniti s predlogom za odreditev pripora, jima dati možnost, da se o predlogu izjasnita in v roku 24 ur bo moralo znova odločiti o utemeljenosti predloga za odreditev pripora. V tem roku bo seveda moral biti obtožencu tudi vročen vnovičen sklep o predlogu za odreditev pripora, do vnovične odločitve o tem predlogu pa obtoženec seveda ostaja v priporu.
7. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na določilu tretjega odstavka 402. člena ZKP.