Court dismisses traffic violation appeal due to absolute statute of limitations expiration despite pandemic suspension rules.

I. Ob reševanju pritožbe se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti spremeni tako, da se postopek o prekršku zoper storilko A. A. zaradi prekrška po petem odstavku 37. člena Zakona o pravilih cestnega prometa, ki naj bi ga storila 13. 10. 2017 ob 13.10 uri na lokalni cesti v naselju Š., iz smeri Ž. proti C., ko je vozila osebni avtomobil znamke Dacia, tip Sandero, reg. št. CE ... in pri tem ni vozila na takšni oddaljenosti od desnega roba vozišča, da bi promet potekal varno in neovirano, saj je v trenutku, ko je zapeljala v križišče in je z njene desne strani pravilno pripeljal voznik B. B., le temu zaprla pot, zaradi česar je voznik B. B. s sprednjim desnim delom svojega vozila trčil v prednji desni del voznice A. A.,

ustavi

na podlagi 4. točke prvega odstavka 136. člena Zakona o prekrških.

II. Stroški postopka o prekršku bremenijo proračun.

[JEDRO]

Pri presoji presoji vprašanja zastaranja pregona za prekršek je potrebno upoštevati tudi določbe Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) - ZZUSUDJZ.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedeno sodbo, ki jo je izdalo 20. 9. 2021, zavrnilo storilkino zahtevo za sodno varstvo zoper odločbo o prekršku Postaje prometne policije Celje št. 5550089335321 z dne 24. 6. 2020 kot neutemeljeno in storilki naložilo plačilo stroškov postopka – sodne takse v višini 40,00 EUR in stroškov izvedenca v višini 545,86 EUR. Navedeno sodbo je popravilo s sklepom z dne 18. 10. 2021, in sicer glede zneska stroškov izvedenca tako, da je znesek 545,86 EUR nadomestilo z zneskom 597,06 EUR.

2. Zoper navedeno sodbo, ki je bila storilki vročena s fikcijo vročitve 4. 10. 2021 (njeni zagovornici pa šele 12. 11. 2021), je zagovornica 12. 10. 2021 vložila pritožbo, v kateri uveljavlja vse pritožbene razloge po 154. členu ZP-1 in smiselno predlaga spremembo izpodbijane sodbe tako, da se zahtevi za sodno varstvo ugodi, podredno pa razveljavitev izpodbijane sodbe ter vrnitev zadeve v ponovno odločanje.

3. V okviru uradnega preizkusa izpodbijane sodbe v skladu s 159. členom ZP-1, ki določa, da mora pritožbeno sodišče preizkusiti sodbo o prekršku v tistem delu, v katerem se s pritožbo izpodbija, vselej pa mora po uradni dolžnosti preizkusiti ali je podana bistvena kršitev določb postopka o prekršku iz 1., 5., 6., 7. in 8. točke prvega odstavka 155. člena ter ali so bile v škodo obdolženca kršene materialne določbe ZP-1 ali predpisa, ki določa prekršek (156. člen tega zakona), je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je v obravnavani zadevi še pred predložitvijo predmetne zadeve v reševanje pritožbenemu sodišču (20. 12. 2021) nastopilo absolutno zastaranje pregona o prekršku z dnem 16. 12. 2021 in da zato postopek o prekršku ni več dopusten ter da je potrebno sodbo sodišča prve stopnje spremeniti po uradni dolžnosti.

4. Prvi odstavek 42. člena ZP-1 namreč določa, da postopek o prekršku ni dopusten, če pretečeta dve leti o dneva, ko je bil prekršek storjen (relativno zastaranje). Po šestem odstavku 42. člena ZP-1 zastaranje pretrga vsako dejanje organa, pristojnega za postopek, ki meri na pregon storilca prekrška, vključno z dejanjem, opravljenim za potrebe vročitve obdolžilnega predloga. Po vsakem pretrganju začne teči zastaranje znova, vendar pa postopek o prekršku v nobenem primeru ni več mogoč, ko poteče dvakrat toliko časa, kolikor ga zahteva zakon za zastaranje postopka o prekršku (absolutno zastaranje).

5. Ker za obravnavani prekršek velja splošni dvoletni relativni zastaralni rok, od storitve prekrška pa so še pred predložitvijo zadeve v reševanje pritožbenemu sodišču potekla že 4 leta, bi pregon v obravnavani zadevi bil absolutno zastaran z dnem 13. 10. 2021. Vendar je potrebno pri presoji vprašanja zastaranja pregona za prekršek upoštevati tudi določbe Zakona o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) - ZZUSUDJZ. Ta zakon je v določbi prvega odstavka 3. člena določil, da roki za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določeni z zakonom ne tečejo. V drugem odstavku pa je določil, da roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne. Zakon je stopil v veljavo dne 29. 3. 2020, začasni ukrepi med drugim v zvezi s sodnimi zadevami so veljali do dne 31. 5. 2020, ko so prenehali na podlagi Sklepa Vlade Republike Slovenije o ugotovitvi prenehanja razlogov za začasne ukrepe v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), ki je začel veljati dne 1. 6. 2020. Zastaralni rok zato v času trajanja začasnih ukrepov, na podlagi ZZUSUDJZ v obdobju 64 dni, od 29. 3. 2020 do 31. 5. 2020 ni tekel. Kljub temu pa je iztekel 16. 12. 2021, kar je bilo še pred predložitvijo predmetne zadeve sodišču (20. 12. 2021).

6. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi devetega odstavka 163. člena ZP-1 ob reševanju pritožbe izpodbijano sodbo po uradni dolžnosti spremenilo tako, da je postopek o prekršku zoper storilko ustavilo iz razloga po 4. točki prvega odstavka 136. člena ZP-1, ne da bi se pri tem spuščalo v presojo pritožbenih navedb, saj ne glede na njihovo utemeljenost ni mogoče sprejeti drugačne odločitve. Posledično je odločilo tudi, da stroški postopka o prekršku bremenijo proračun, kot to določa četrti odstavek 144. člena ZP-1.