Appeal dismissed; joint liability applies to necessary co-defendants under success principle in property dispute.

I. Pritožbi se zavrneta in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožeča in druga tožena stranka naj sami krijta svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo po načelu uspeha in upoštevajoč to, da sta bila toženca nujna sospornika in nerazdelno odgovorna glede glavne stvari (tretji odstavek 161. člena ZPP). Toženka zahtevka ni pripoznala, pri čemer razlog za to (češ da ne ve, ali je toženec s stanovanjem že naprej razpolagal) tega procesnega dejstva ne spreminja. Za odločanje po načelu krivde ni nobene podlage, niti ne pride v poštev četrti odstavek 161. člena ZPP, po katerem za stroške, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji, niso odgovorni drugi sosporniki. Prisojenih pravdnih stroškov namreč ni povzročil toženec s kakšnim svojim posebnim pravdnim dejanjem.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice in odločilo, da se prvega toženca kot njenega dolžnika vpiše kot lastnika enosobnega stanovanja v drugem nadstropju na ... v Ljubljani (I.), na katerem je kljub drugačnemu dejanskemu stanju še vedno vpisana pravna prednica druge toženke. Odločilo je, da sta toženi stranki dolžni nerazdelno tožnici povrniti potrebne pravdne stroške, in sicer 489,60 EUR (II.).

2. Zoper sodbo se pritožujeta oba toženca, toženec zoper tč. I., toženka pa zoper odločitev o stroških.

3. Toženec navaja, da tožbe ni prejel in da se do prejema sodbe z zadevo ni seznanil. Navaja, da je leta 1993 res odkupil stanovanje od toženke, vendar je l. 2003 sklenil posojilno pogodbo, po kateri v primeru nevračila stanovanje preide na posojilodajalca. Ker posojila ni vrnil do roka, l. 2008, pravi, da je lastninska pravica dejansko prešla. Do vpisa pa ni prišlo zaradi neurejenega stanja etažne lastnine. Prilaga posojilno pogodbo.

4. Toženka pa se upira solidarnemu plačilu pravdnih stroškov, češ da ni dala povoda za pravdo in da bi bilo treba odločiti po principu krivde ter stroške naložiti v plačilo le tožencu. Sklicuje se na primere, ki so po njenem podobni in podpirajo njeno stališče.

5. Tožnica je odgovorila na pritožbo toženca, predlagala njeno zavrnitev ter opredelila svoje pritožbene stroške.

6. Pritožbi nista utemeljeni.

7. Pritožbene navedbe toženca so vse novote, ki jih pritožbeno sodišče ne more upoštevati, ker jih prvostopenjsko sodišče ni moglo presojati, pritožnik pa tega ni ustrezno opravičil (337. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Glede na podatke spisa ne drži, da mu tožba ni bila vročena, saj javna listina - Poizvednica Pošte Slovenije z dne 22. 9. 2020 izkazuje, da je tožbo osebno prejel 8. 6. 2020. Poleg tega je 10. 3. 2021 v poštni nabiralnik prejel tožničin predlog, da se glavne obravnave ne opravi, ker dejansko stanje ni sporno. Toženec tudi na to vlogo ni reagiral. Njegovih navedb o tem, da ni več lastnik stanovanja, pritožbeno sodišče zato ni upoštevalo.

8. Neutemeljeno pa je tudi toženkino zavzemanje za to, da po tožničinem uspehu tudi zoper njo ne bi (nerazdelno) plačala stroškov postopka. Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo po načelu uspeha in upoštevajoč to, da sta bila toženca nujna sospornika in nerazdelno odgovorna glede glavne stvari (3. odst. 161. čl. ZPP). Toženka zahtevka ni pripoznala, pri čemer razlog za to (češ da ne ve, ali je toženec s stanovanjem že naprej razpolagal) tega procesnega dejstva ne spreminja. Sklicevanje na primere, kjer je eden od sospornikov zahtevek pripoznal (VSL II Cp 2922/2014, I Cp 1593/2013, smiselno enako I Cp 2308/2018), je zato neustrezno. Za odločanje po načelu krivde ni nobene podlage, niti ne pride v poštev 4. odst. 161. čl. ZPP, po katerem za stroške, ki jih povzročijo posamezni sosporniki s posebnimi pravdnimi dejanji, niso odgovorni drugi sosporniki. Prisojenih pravdnih stroškov namreč ni povzročil toženec s kakšnim svojim posebnim pravdnim dejanjem.

9. Na podlagi povedanega je bilo treba obe pritožbi zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje (353. čl. ZPP). Toženka, ki s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške v zvezi z njo (1. odst. 154. čl. ZPP), (vsebinski) odgovor na očitno neutemeljeno pritožbo toženca pa je bil glede na gornje razloge o tem povsem nepotreben, zato stroške v zvezi z njim skrije tožnica sama (155. čl. ZPP).