Appeal dismissed; prior record and confession justify prison sentence despite low theft value.

I. Pritožba se zavrne kot neutemeljena in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

II. Obdolženko se oprosti plačila sodne takse za pritožbo.

[JEDRO]

Tako izrečena enotna zaporna kazen je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča, ne glede na nizko vrednost odtujenih predmetov, ob upoštevanju obdolženkine predkaznovanosti, ustrezna in primerna, zato poseg vanjo po pritožbenem sodišču ni potreben.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z izpodbijano sodbo je bila obdolženka spoznana za krivo storitve dveh kaznivih dejanj tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom člena 204 KZ-1, na podlagi katerega ji je prvo sodišče izreklo nepogojno zaporno kazen in sicer za kaznivo dejanje pod točko I/1) zaporno kazen v trajanju 1 meseca in 15 dni zapora, za kaznivo dejanje pod točko I/2) pa 1 mesec zapora, ob uporabi določbe 3. točke drugega odstavka člena 53 KZ-1 pa ji je posledično izreklo enotno zaporno kazen v trajanju 2 mesecev zapora. Pogojne obsodbe, navedene pod točko III) izreka izpodbijane sodbe prvo sodišče ni preklicalo, na podlagi določbe drugega odstavka člena 105 ZKP pa je obdolženki naložilo v plačilo premoženjskopravni zahtevek v višini 124,22 EUR v korist družbe A. d.o.o. , s preostankom pa je to družbo napotilo na pravdo. Obdolženki je naložilo v plačilo krivdne stroške (prisilnega privoda), preostalih stroškov kazenskega postopka pa jo je oprostilo.

2. Taki odločitvi s pravočasno pritožbo nasprotuje obdolženka z uveljavljanjem pritožbenega razloga iz 4. točke prvega odstavka člena 370 ZKP in sicer zaradi odločbe o kazni in predlaga spremembo izpodbijane sodbe v tem delu tako, da bi namesto prostostne kazni opravila družbeno koristna dela.

3. Pritožba je neutemeljena.

4. Prvo sodišče je na podlagi izvedenega dokaznega postopka obdolženko spoznalo za krivo storitve dveh kaznivih dejanj, navedenih pod točko I/1 in II) izreka izpodbijane sodbe. Glede prvo očitanega kaznivega dejanja je prvo sodišče obdolženkino krivdo gradilo ne le na posnetkih varnostnih kamer, iz katerih je razvidno, da je obdolženka kritičnega dne v prodajalni A. odtujila tam navedene izdelke, temveč tudi na podlagi obdolženkinega zagovora, ko se je na teh posnetkih varnostnih kamer prepoznala, medtem ko je storitev drugo očitanega kaznivega dejanja obdolženka priznala. Dejanskega stanja, ki je bilo ugotovljeno na podlagi izvedenega dokaznega postopka in kot izhaja iz izpodbijane sodbe, kot tudi razlogov za obdolženkino krivdo, pritožnica z izpodbijano sodbo ne problematizira.

5. Obdolženka v svojih pritožbenih navedbah izpostavlja svoje socialne in premoženjske razmere v preteklem obdobju od leta 2012 dalje, ko je ostala brez svojih dveh hčera in jo je pod streho sprejel znanec in someščan. Ker pa ni imela sredstev, s katerimi bi se preživljala, je bila prisiljena odtujevati izdelke iz trgovin, kar obžaluje, za svoja pretekla dejanja pa je tudi sprejela prostostno kazen, ki jo je tudi prestala. Še vedno ima težave s sostanovalcem, pri čemer pa izpostavlja, da bo njena starejša hči v tem šolskem letu zaključila zadnji letnik srednješolskega izobraževanja, si pridobila poklic, zato bosta lahko spet skupaj, to pa je tudi razlog, da bi obdolženka raje opravila družbeno koristna dela namesto zaporne kazni, saj bi na ta način lahko bila več s svojo hčerko. Poudarja, da je z izvršitvijo kaznivih dejanj za vselej zaključila in vsa storjena kazniva dejanja obžaluje.

6. Prvo sodišče je pri odločanju o izreku kazenske sankcije utemeljeno izpostavilo obdolženkino dosedanjo predkaznovanost (točka 14 obrazložitve), ko je bila obdolženka od leta 2013 dalje večkrat pravnomočno obsojena med drugim tudi zaradi premoženjskih deliktov in ji je bilo skupaj izrečenih 10 pogojnih obsodb, medtem ko je le s sodbo Okrajnega sodišča v Celju, opr. št. I K 49466/2019 prestala trimesečno zaporno kazen. Glede navedene predkaznovanosti in specialnega povratništva se je utemeljeno odločilo za izrek prostostne kazni, kar je utemeljilo s tem, da številne doslej izrečene pogojne obsodbe pri obdolženki niso dosegle svojega namena in jo odvrnile od ponavljanja izvrševanja kaznivih dejanj, na drugi strani pa tudi ni prezrlo nizko vrednost odtujenih predmetov in obdolženkino priznanje enega od očitanih kaznivih dejanj, navedene okoliščine pa je upoštevalo tudi pri izreku enotne kazni 2 mesecev zapora. Prav obdolženkino priznanje in obžalovanje, kar obdolženka znova izpostavlja v svojih pritožbenih navedbah, pa je prvo sodišče vodilo k odločitvi, da ji ni preklicalo štirih pogojnih obsodb, ki so navedene v točki III) izreka izpodbijane sodbe, za preklic katerih je nedvomno obstajala pravna podlaga, ki bi vodila v bistveno višjo enotno zaporno kazen. Tako izrečena enotna zaporna kazen, kot izhaja iz izpodbijane sodbe pa je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča, ne glede na nizko vrednost odtujenih predmetov, ob upoštevanju obdolženkine predkaznovanosti, ustrezna in primerna, zato poseg vanjo po pritožbenem sodišču ni potreben. Okoliščine, ki jih pritožba v svojih navedbah izpostavlja in sicer njeno preteklo življenje ter priznanje in obžalovanje so se torej tudi po oceni pritožbenega sodišča ustrezno odrazile v izreku tako posamičnih, kot tudi enotne zaporne kazni.

7. Obdolženka v svojih pritožbenih navedbah predlaga, da bi namesto prestajanja zaporne kazni opravila družbeno koristno delo. Tak predlog obdolženka pred sodiščem prve stopnje ni podala in se je končni besedi po opravljeni glavni obravnavi celo odpovedala. Na podlagi določb drugega in prvega odstavka člena 129.a ZKP namreč vsak obsojenec lahko v 15-ih dneh po pravnomočnosti sodbe poda predlog o nadomestitvi kazni zapora z delom v splošno korist, zato je tak obdolženkin predlog, podan prvič v pritožbenih navedbah, preuranjen, zato pritožbeno sodišče o njem ne more odločiti. Navedeno pomeni, da bo lahko obdolženka v navedenem roku po pravnomočnosti sodbe pred sodiščem prve stopnje, pred katerim je tekel kazenski postopek, podala predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist v prej navedenem roku, kar bo morala tudi ustrezno utemeljiti, o takem predlogu pa bo odločalo sodišče prve stopnje.

8. Glede na povedano je pritožbeno uveljavljani razlog zaradi odločbe o kazni neutemeljen, zato je bilo potrebno obdolženkino pritožbo zavrniti kot neutemeljeno in izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje potrditi ob odsotnosti kršitev, na katere pritožbeno sodišče pazi uradoma (prvi odstavek člena 383 ZKP).

9. Obdolženka ni uspela s pritožbo, zato bi v skladu z določbo prvega odstavka člena 98 ZKP morala plačati sodno takso za pritožbo. Že prvo sodišče je obdolženko oprostilo plačila vseh stroškov kazenskega postopka, iz istih razlogov pa je to storilo tudi pritožbeno sodišče, za to obdolženki ne bo potrebno plačati te sodne takse.