Appeal dismissed; boundary dispute costs borne proportionally to each party's boundary length per special ZNP rule.

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

[JEDRO]

Za postopek ureditve meje velja specialno pravilo, da skupne stroške postopka trpijo udeleženci praviloma v sorazmerju z dolžino svojih meja.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je v nepravdnem sodnem postopku uredilo mejo med udeleženci. Z izpodbijanim sklepom je ugotovilo, da skupni stroški postopka znašajo 1.861,02 EUR in jih razdelilo med predlagatelja ter 1., 2., 3. in 8. nasprotnega udeleženca (1. točka izreka), naložilo A. A., da predlagatelju povrne 775,42 EUR stroškov (2. točka izreka), B. A., da predlagatelju povrne 25,85 EUR stroškov (3. točka izreka, ni izpodbijano) ter B. 1 in P. K., da predlagatelju povrneta vsak po 232,63 EUR stroškov (4. in 5. točka izreka).

2. Zoper sklep (1., 2., 4. in 5. točko izreka) se pritožujejo A. A. ter B. in P. K. in med drugim navajajo, da se je postopek vodil na zahtevo, željo in v interesu predlagatelja, zato bi moral skladno s 35. členom Zakona o nepravdnem postopku 2 on nositi stroške.

3. Preostali udeleženci na pritožbo niso odgovorili.

4. A. A. je po vložitvi pritožbe (15. 11. 2020) umrl. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je njegova pravna naslednica B. K. (sklep z dne 11. 10. 2021), vendar je pritožbeno sodišče v prid jasnosti navedlo udeležence postopka po stanju v času vložitve pritožbe.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Splošno pravilo nepravdnega postopka je, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka, če zakon ne določa drugače (prvi odstavek 35. člena ZNP). Vendar pa za postopek ureditve meje velja specialno pravilo iz 139. člena ZNP 3 : Skupne stroške postopka trpijo udeleženci praviloma v sorazmerju z dolžino svojih meja. Sodišče pa lahko odloči o stroških postopka tudi drugače, če to narekujejo nesorazmerni stroški pri določanju posameznih delov meje, krivda posameznega udeleženca za nastanek spora o meji ali drugi tehtni razlogi.

7. Sodišče prve stopnje je to pravilo ustrezno uporabilo. Da bi razdelitev stroškov ne bila v sorazmerju z dolžino meja ali da bi pri določanju posameznih delov meje nastali nesorazmerni stroški, pritožba sploh ne zatrjuje. Okoliščine iz 139. člena ZNP (krivda katerega od udeležencev, drugi tehtni razlogi) pritožba smiselno zatrjuje z navedbami, da naj bi bila meja nesporna, da je ni bilo treba posebej ugotavljati in da se je postopek vodil le v interesu predlagatelja. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da to ne drži. Res je, da so se v geodetskem postopku nasprotni udeleženci strinjali s (tedanjo) katastrsko mejo, ki pa ni bila urejena. Slednje pomeni, da jo je bilo treba urediti in da je bil postopek (tudi) v interesu pritožnikov, saj je v interesu vsakega lastnika, da je katastrska meja njegovih parcel formalno urejena. 4

8. Ni res, da je bil potek meje nesporen; iz izjav sedanjih pritožnikov na naroku 11. 9. 2019 in v vlogi z dne 23. 9. 2019 je razvidno, da so zatrjevali drugačno mejo kot predlagatelj; na ogledu dne 11. 12. 2019 so nasprotni udeleženci pokazali drugačno mejo kot predlagatelj, sporni prostor je meril 84 m2. In naposled je iz izvedenskega mnenja ter skice (list. št. 121) razvidno, da je bila meja v sodnem postopku določena približno po sredi spornega pasu – torej niti tam, kjer jo je pokazal predlagatelj, niti tam, kjer so jo pokazali pritožniki. Izjemo od pravila, da stroške postopka ureditve meje trpijo udeleženci sorazmerno z dolžino svojih meja, je treba razlagati ozko. V sodni praksi se kot taka izjema šteje npr. okoliščina, da se eden od mejašev dotika sporne meje le v eni točki 5 ali da predlagatelj ni niti delno »uspel« z zatrjevanjem drugačnega poteka meje. 6 Če takih izjemnih okoliščin ni (in v konkretnem primeru jih pritožbeno sodišče ni ugotovilo, pritožniki pa tudi ne izkazali), velja splošno pravilo, da se stroški, povezani z ureditvijo meje, delijo med mejaše sorazmerno z dolžino meja.

9. Ker niso podani niti izrecno uveljavljani niti uradoma upoštevni (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku 7 v zvezi s 37. členom ZNP) pritožbeni razlogi, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem delu sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).

1 V prvotnem sklepu je sodišče prve stopnje v 4. točki izreka pomotoma zapisalo ime »B. A.« (namesto pravilno: B. K.), kar je saniralo s popravnim sklepom z dne 24. 2. 2021, ki ni pritožbeno izpodbijan in je postal pravnomočen.

2 Uradni list SRS, št. 30/86 in nadaljnji, v nadaljevanju ZNP.

3 Enako pravilo vsebuje 173. člen sedaj veljavnega Zakona o nepravdnem postopku (Uradni list RS, Uradni list RS, št. 16/2019, v nadaljevanju ZNP-1).

4 Tako npr. sklepi VSL II Cp 2149/2019, II Cp 2139/2019, I Cp 1789/2019, II Cp 1366/2019, in I Cp 414/2016, sklep VSM I Cp 323/2011 in številni drugi.

5 Tako sklepi VSL II Cp 415/2010, I Cp 1501/2020 in I Cp 1075/2019.

6 Primerjaj sklepe VSK I Cp 6/2017 in Cp 715/2007 ter VSL II Cp 2735/2014, II Cp 632/2011, I Cp 4153/2009 in II Cp 1907/2000.

7 Uradni list RS, št. 73/2007 – UPB-3 in nadaljnji, v nadaljevanju ZPP.