Appeal granted; Slovenian court has jurisdiction over deceased declaration based on property ownership.

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

[JEDRO]

Skladno z 78. členom ZMZPP je sodišče Republike Slovenije izključno pristojno za razglasitev slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je imel stalno prebivališče. V obravnavanem primeru ni mogoče ugotoviti niti državljanstva niti zadnjega stalnega ali začasnega prebivališča pogrešanega. Tako se izkaže, da je odločilna okoliščina, ki kaže na najtesnejšo zvezo z našim pravom, dejstvo, da je pogrešani zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin na območju sodišča prve stopnje oziroma Republike Slovenije. Zato po zbranih podatkih v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da za odločanje o razglasitvi pogrešanega za mrtvega ni pristojno sodišče v Republiki Sloveniji. Predlog predlagateljice za razglasitev pogrešanega za mrtvega je zavrglo.

2. Predlagateljica vlaga pritožbo zoper sklep zaradi napačne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlaga razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da na podlagi predloženih podatkov ni mogoče zagotovo izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča. Drži, da se je pogrešani rodil na območju Hrvaške oziroma v nekdanji Avstro-Ogrski, in da naj bi se izselil v ZDA. Vendar je v zemljiški knjigi vpisan kot lastnik nepremičnin, ki ležijo na območju Republike Slovenije. Uporabiti je treba 11. člen ZMZPP 1 . V obravnavanem primeru ni mogoče ugotoviti niti državljanstva niti zadnjega stalnega ali začasnega bivališča pogrešanega, mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča ni mogoče izključiti.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Dejansko stanje, ki ga je po podatkih predlagateljice ugotovilo sodišče prve stopnje, ni sporno. Pogrešani se je rodil leta 1874 v ... na Hrvaškem oziroma na območju tedanjega Avstro-Ogrskega cesarstva, v letu 1902 se je poročil, v letu 1956 pridobil premoženje na območju sodišča prve stopnje in se neznano kdaj in kam izselil v ZDA. Sodišče je ocenilo, da slovensko sodišče ni pristojno za odločanje, ker pogrešani ni imel stalnega ali začasnega prebivališča v Republiki Sloveniji in ni bil slovenski državljan.

5. Pritožbi je treba pritrditi, da je odločitev najmanj preuranjena in napačna.

6. Na podlagi 16. člena ZMZPP se za razglasitev pogrešanca za mrtvega uporabi pravo države, katerega državljan je bil takrat, ko je bil pogrešan. Če državljanstva ni mogoče ugotoviti, se glede vprašanja uporabe prava upoštevajo pravila iz 11. člena ZMZPP: to je pravo stalnega prebivališča, če tudi tega ni mogoče ugotoviti, se upošteva pravo začasnega bivališča, če tudi tega ni mogoče ugotoviti, se uporabi pravo Republike Slovenije.

7. Glede na prvi odstavek 2. člena ZMZPP se o tej zadevi pravo Republike Slovenije ne bi uporabilo, če bi bilo glede na vse okoliščine očitno, da razmerje s tem pravom nima nobene tesnejše zveze in da je podana bistveno tesnejša zveza z nekim drugim pravom. Ker je pogrešani zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin v Republiki Sloveniji, ne gre za tak primer.

8. Skladno z 78. členom ZMZPP je sodišče Republike Slovenije izključno pristojno za razglasitev slovenskega državljana za mrtvega, ne glede na to, kje je imel stalno prebivališče. V obravnavanem primeru pa ni mogoče ugotoviti niti državljanstva niti zadnjega stalnega ali začasnega prebivališča pogrešanega. Tako se izkaže, da je odločilna okoliščina, ki kaže na najtesnejšo zvezo z našim pravom, dejstvo, da je pogrešani zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin na območju sodišča prve stopnje oziroma Republike Slovenije. Zato po zbranih podatkih v tej fazi ni mogoče izključiti mednarodne pristojnosti slovenskega sodišča (tretji odstavek 48. člena in 78. člen ZMZPP).

9. Pritoži je bilo treba torej ugoditi in sklep razveljaviti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje, da bo nadaljevalo s postopkom (3. točka 365. člena ZPP 2 v zvezi z 42. členom ZNP-1 3 ). Pritožbeno sodišče o zadevi ne more odločati prvič na drugi stopnji, ker se postopek na prvi stopnji še niti ni začel, zato ga namesto sodišča prve stopnje ne more izpeljati pritožbeno sodišče.

1 Zakon o mednarodnem zasebnem pravu in postopku, Uradni list RS, št. 56/1999 s spremembami

2 Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 96/1999 s spremembami

3 Zakon o nepravdnem postopku, Uradni list RS, št. 16/19