Appeal dismissed; mediation ends upon withdrawal of consent under ZMCGZ Art. 13.

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Tožeča stranka krije sama svoje stroške pritožbenega postopka.

[JEDRO]

Ker ZARSS posebej ne ureja zaključka postopka mediacije v primeru strankinega umika soglasja, je treba uporabiti ZMCGZ, ki skladno s prvim odstavkom 2. člena ureja tudi mediacije v sporih iz delovnih razmerij. Ta v 13. členu določa, da se mediacija konča, če ena stranka pisno izjavi drugim strankam in mediatorju, da je postopek mediacije zaključen. Za izvedbo postopka mediacije je namreč potrebno soglasje obeh strank (drugi odstavek 6. člena ZMCGZ in drugi odstavek 15. člena ZARSS. Ker toženka v pritožbi navaja, da se je mediacijski postopek zaključil zaradi tožnikovega umika soglasja za mediacijo, čemur pritrjuje tudi tožnik v odgovoru na pritožbo, za nadaljevanje postopka mediacije ni več podlage.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se postopek nadaljuje.

2. Zoper sklep se pritožuje toženka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da jo je mediator obvestil o zaključku mediacijskega postopka, ker je tožnik umaknil soglasje za mediacijo. Ne strinja se z nadaljevanjem sodnega postopka, saj je takšna odločitev sodišča preuranjena. Postopek mediacije je v korist strank, njeno nadaljevanje bi bilo glede na naravo spora smiselno in utemeljeno, toženka si res prizadeva sporazumno rešiti spor. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in da se postopek nadaljuje v mediaciji.

3. Tožnik v odgovoru na pritožbo navaja, da zaradi njegovega umika soglasja pogoji za nadaljevanje mediacijskega postopka niso podani. Pritožba je zato neutemeljena in naj jo pritožbeno sodišče zavrne s stroškovno posledico. Predlaga še, naj se toženki izreče denarna kazen zaradi zlorabe pravice do pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je na podlagi drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) preizkusilo izpodbijani sklep v mejah pritožbenih razlogov in po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, ter na pravilno uporabo materialnega prava.

6. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 15. 10. 2021 na podlagi drugega odstavka 15. člena Zakona o alternativnem reševanju sodnih sporov (ZARSS; Ur. l. RS, št. 97/2009 in nadalj.) prekinilo sodni postopek za čas treh mesecev in stranki napotilo na mediacijo. Z izpodbijanim sklepom je sodni postopek nadaljevalo.

7. Ker ZARSS posebej ne ureja zaključka postopka mediacije v primeru strankinega umika soglasja, je treba uporabiti Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah (ZMCGZ; Ur. l. RS, št. 56/2008), ki skladno s prvim odstavkom 2. člena ureja tudi mediacije v sporih iz delovnih razmerij. Ta v 13. členu določa, da se mediacija konča, če ena stranka pisno izjavi drugim strankam in mediatorju, da je postopek mediacije zaključen. Za izvedbo postopka mediacije je namreč potrebno soglasje obeh strank (drugi odstavek 6. člena ZMCGZ in drugi odstavek 15. člena ZARSS) 1 . Ker toženka v pritožbi navaja, da se je mediacijski postopek zaključil zaradi tožnikovega umika soglasja za mediacijo, čemur pritrjuje tudi tožnik v odgovoru na pritožbo, za nadaljevanje postopka mediacije ni več podlage. Izpodbijana odločitev sodišča prve stopnje, da se sodni postopek nadaljuje, je zato pravilna.

8. V zvezi s pritožbenimi navedbami o prizadevanjih za sporazumno rešitev spora, pritožbeno sodišče pojasnjuje, da lahko stranki med postopkom pred sodiščem kadar koli skleneta sodno poravnavo, na kar mora ves čas postopka paziti tudi sodišče, ju na to možnost opozoriti in jima pomagati, da se poravnata (prvi in tretji odstavek 306. člena ZPP).

9. Z vložitvijo pritožbe zoper sklep o nadaljevanju sodnega postopka je toženka izkoristila zakonsko pravno sredstvo, tj. pravico do pritožbe. Pritožba je obrazložena, iz njene vsebine pa ne izhaja, da je bila vložena z namenom zavlačevanja postopka. Ker pritožba ne kaže na zlorabo procesnih pravic (11. člen ZPP), pritožbeno sodišče toženki zaradi njene vložitve ni izreklo denarne kazni.

10. Ker niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, niti pritožbeni razlogi, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP).

11. Odgovor na pritožbo ni bistveno prispeval k razjasnitvi zadeve, zato ne gre za strošek, ki je bil potreben za postopek in ga tožnik krije sam (prva odstavka 155. in 165. člena ZPP).

1 Prim. VSL I Cp 1520/2021 in I Cpg 592/2021.