Supreme Court rejects review application as no significant legal issue or precedent development is expected.

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

[JEDRO]

Predlog se zavrne.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Tožeča stranka (v nadaljevanju tožnica) je s tožbo zahtevala vrnitev zneska zakonskih zamudnih obresti od zneska, ki ga je izplačala toženi stranki (v nadaljevanju toženec) na podlagi nične pogodbe o nakupu podrejenih obveznic. Toženec je z nasprotno tožbo zahteval povrnitev škode, ki mu je nastala zaradi sklenitve nične pogodbe.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnice, s katerim je ta od toženca zahtevala plačilo 68.619,47 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 3. 9. 2019 dalje do plačila (točka 1 izreka). Ugodilo je tožbenemu zahtevku po nasprotni tožbi in tožnici naložilo, da tožencu v 15 dneh plača 25.875 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 8. 2019 dalje do plačila (točka 2 izreka). Odločilo je o pravdnih stroških.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v točki 2 izreka delno spremenilo tako, da se tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi v delu, s katerim je nasprotni tožnik zahteval zakonske zamudne obresti od zneska 25.875 EUR od 23. 8. 2019 do vključno 12. 8. 2020, zavrne. V preostalem izpodbijanem delu je pritožbo zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v nespremenjenem delu potrdilo. Odločilo je o pritožbenih stroških. Presodilo je, da tožnica ni dokazala trditve, da je toženec postal nepošten s seznanitvijo z obvestilom z dne 19. 12. 2014, to je s 1. 1. 2015, s katerim ga je njena pravna prednica obvestila, da je prejela odločbo Banke Slovenije z dne 16. 12. 2014, s katero je ta odločila, da v celoti prenehajo vse kvalificirane obveznosti Banke Celje, ki so nastale do dneva izdaje odločbe, tudi obveznosti iz podrejenih obveznic, katerih imetnik je bil toženec. Toženec davka v višini 25.875 EUR, ki ga je plačal na podlagi nične pogodbe, od države ni dobil povrnjenega. Navedeni znesek mu je tožnica dolžna povrniti na podlagi 91. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ).

4. Tožnica je zoper sodbo sodišča druge stopnje vložila predlog za dopustitev revizije glede vprašanj: 1. Ali je sodišče v pravnomočni sodbi, upoštevajoč okoliščine konkretnega primera, pravilno in zakonito uporabilo pravni standard nepoštenosti iz 193. člena OZ; 2. Ali je pravilna in zakonita presoja pritožbenega sodišča v konkretnem primeru, da je toženec postal nepošten s prejemom pravnomočne sodbe, da je pogodba o prodaji obveznic nična; 3. Ali je pravilna in zakonita presoja pritožbenega sodišča, da naj toženec ne bi bil obogaten za 184.000 EUR, kakor je to presodilo sodišče prve stopnje, temveč zgolj za 158.125 EUR, kakor je to presodilo pritožbeno sodišče; 4. Ali je pritožbeno sodišče v okoliščinah konkretnega primera pravilno in zakonito presodilo o tožničinih pritožbenih očitkih v zvezi z odločitvijo sodišča prve stopnje o njeni odškodninski odgovornosti na podlagi 91. člena OZ?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP). Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).