Administrative court dismisses appeal for housing allocation due to late submission of medical and housing quality evidence.

Tožba se zavrne.

[JEDRO]

Toženka skladno z drugim odstavkom 87. člena SZ-1 o vlogah odloča po ZUP, kar pomeni, da bi morala tožnica (skladno s prvim odstavkom 140. člena ZUP) na vlogi navesti vse okoliščine, na podlagi katerih se točkuje stanovanjske, zdravstvene in socialne razmere njene družine (njeno trditveno breme) in predložiti dokaze o tem (drugi odstavek 140. člena ZUP). Tožnica v vlogi ni zatrjevala zdravstvenega stanja, ki bi lahko imelo vpliv na točkovanje, ali bivanje v neprimernem stanovanju, niti ni o tem predložila dokazil, da bi organ o tem lahko sklepal.

Sodišče soglaša s toženko, da so trditve in dokazi o zdravstvenem stanju in kvaliteti bivanja, predloženi v pritožbi, prepozni, da bi jih toženka lahko upoštevala, (tretji odstavek 238. člena ZUP) in jih zato drugostopni organ ni mogel upoštevati kot utemeljeno pritožbeno navedbo, upoštevati pa jih ne more tudi sodišče (52. člen ZUS-1).

[OBRAZLOŽITEV]

1. Prvostopni organ je z izpodbijano odločbo v 1. točki izreka ugotovil, da je tožnica na podlagi ocenitve stanovanjskih, socialnih in drugih razmer dosegla 340 točk in se s tem številom uvršča na 1153. mesto prednostne liste upravičencev za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, namenjenih za družine, za katera prosilci, glede na dohodek gospodinjstva, niso zavezani plačati lastne udeležbe in varščine - lista A1; ter v 2. točki izreka, da bodo stanovanja zagotovljena vsem tistim upravičencem, uvrščenim na prednostno listo A1 v skupini družin, ki so dosegli vključno 575 točk. V obrazložitvi je navedel, da se je prosilka prijavila na razpis za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, njena vloga je dosegla 190 točk za stanovanjski status, namreč je najemnica ali podnajemnica tržnega stanovanja, 10 točk zaradi neprimerne površine stanovanja, zahtevano je od 8 m2 do 12 m2 na družinskega člana, 90 točk na število mladoletnih otrok ter 50 točk kot družina s tremi ali več mladoletnimi otroci.

2. Drugostopni organ je pritožbo tožnice zavrnil, v zvezi z navedbami o zdravstvenem stanju moža pa, da tožnica v vlogi ni uveljavljala zdravstvenih razmer, saj ni označila postavke "7.2. - Kronična bolezen zgornjih dihal ali astma odraslega družinskega člana." Organ lahko upošteva le razmere, ki so obstajale v času oddane vloge in so bile navedene na vlogi, ne pa kasnejših sprememb v skladu z 238. členom Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP). V zvezi s stanjem stanovanja in predlaganim ogledom pa, da opravi ogled kolikor udeleženec zbere zadostno število točk glede na število razpisanih stanovanj. Pri ocenjevanju organ sledi vlagatelju v zvezi z njegovo navedbo glede kvalitete bivanja, vendar pa tožnica z vlogo ni uveljavljala točk za "Kvaliteto bivanja", zato se navedbo glede madežev na stenah stanovanja in predložene slike šteje za novo dejstvo, ki se ne more upoštevati pri točkovanju.

3. Tožnica v tožbi navaja, da naj se upošteva njena pritožba glede stanovanja, ker ni bilo možnosti, da bi pred tem zbrala dokaze, zaradi Covida-19. Pošilja potrdila o zdravstvenem stanju in fotografije, in prosi za razumevanje, ker gre za otroke, ki imajo slabe pogoje za življenje. Zaradi razmer pada v depresijo, kar je še hujše, ko vidi, da pogoji za otroke niso izpolnjeni in to za 300 eur na mesec + stroški.

4. Toženka v odgovoru na tožbo poudarja kot doslej. Predložena zdravniška potrdila iz leta 2020 in slike stanovanja so predložena prepozno, pri tem pa Covid-19 ne more biti upošteven, saj je bilo treba dokazila predložiti vlogi oziroma dopolnitvi vloge v letu 2019.

5. V odgovoru na odgovor na tožbo tožnica prosi, da se dokazila iz leta 2020 upoštevajo. Stanovanje je vlažno, družina ima zdravstvene težave. Otroci pa potrebujejo prostor za učenje.

6. Toženka v odgovoru na navedbe tožnice ponovno poudarja, da so vsa dokazila nastala v letu 2020.

7. Tožba ni utemeljena.

8. V obravnavani zadevi je tožnica sodelovala na javnem razpisu za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Njena vloga je bila ocenjena s 340 točkami, za pridobitev stanovanja v najem pa bi morala doseči najmanj 575 točk, pod pogojem, da se stanovanjske, premoženjske ali druge razmere, ki vplivajo na izpolnjevanje pogojev za dodelitev neprofitnega stanovanja, ne spremenijo.

9. Med strankama ni sporna cenitev postavk, s katerimi je tožnica pridobila 340 točk, pač pa točkovalni kategoriji "2. Kvaliteta bivanja" in "7. Zdravstvene razmere", ki ju je tožnica začela dokazovati v pritožbi (in tožbi) z zdravniškima potrdiloma z dne 27. 5. 2020 in 25. 5. 2020 ter fotografijami stanovanja.

10. Toženka skladno z drugim odstavkom 87. člena Stanovanjskega zakona (SZ-1) o vlogah odloča po ZUP, kar pomeni, da bi morala tožnica (skladno s prvim odstavkom 140. člena ZUP) na vlogi navesti vse okoliščine, na podlagi katerih se točkuje stanovanjske, zdravstvene in socialne razmere njene družine (njeno trditveno breme) in predložiti dokaze o tem (drugi odstavek 140. člena ZUP). Tožnica v vlogi ni zatrjevala zdravstvenega stanja, ki bi lahko imelo vpliv na točkovanje, ali bivanje v neprimernem stanovanju, niti ni o tem predložila dokazil, da bi organ o tem lahko sklepal.

11. Sodišče soglaša s toženko, da so trditve in dokazi o zdravstvenem stanju in kvaliteti bivanja, predloženi v pritožbi, prepozni, da bi jih toženka lahko upoštevala, (tretji odstavek 238. člena ZUP) in jih zato drugostopni organ ni mogel upoštevati kot utemeljeno pritožbeno navedbo, upoštevati pa jih ne more tudi sodišče (52. člen Zakona o upravnem sporu - ZUS-1).

12. Tožnica se sklicuje na Covid-19, vendar njenih navedb oziroma dokazov kot opravičilo za prepozno predložitev organu ali sodišču ni možno upoštevati, saj je bila tožnica dolžna vlogo, prijavo za javni razpis oddati v času od 15. 4. 2019 do 17. 5. 2019, ko Covid-19 v Sloveniji še ni bil prisoten. Torej, kolikor tožnica meni, da je zaradi zdrastvenih razmer v družini in kvalitete stanovanja v katerem sedaj bivajo, upravičena do točkovanja, bo morala na novem javnem razpisu skrbneje izpolniti vlogo in pravočasno priložiti dokazila.

13. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijane odločbe pravilen ter da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Sodišče glavne obravnave ni opravilo, ker so se ji stranke soglasno odpovedale ( 279.a člen ZPP). Dejansko stanje, kot je izhajalo iz izpodbijane odločbe ni bilo sporno, sporna je bila, glede na nova dokazila predložena v pritožbenem postopku in tožbi, le pravilna uporaba pravil postopka (prvi odstavek 59. člena ZUS-1).