Appeal dismissed; prisoner cannot choose prison before judgment finality; placement follows statutory guidelines.

Pritožba zagovornika obtoženega A. A. se zavrne kot neutemeljena.

[JEDRO]

Obtoženec ne more izbirati zavoda, v katerem bo kazen prestajal še pred pravnomočnostjo sodbe. V Navodilu o razporejanju in pošiljanju obsojencev na prestajanje kazni zapora v zavode za prestajanje kazni zapora je določen razpored, po katerem, glede na višino izrečene oziroma še neprestane kazni, starost obsojenca in druge okoliščine, pošlje okrožno sodišče obsojence na prestajanje kazni v zavode za prestajanje kazni zapora. Glede na določbo 2. člena tega navodila, bo tudi obtoženec poslan na prestajanje kazni pred pravnomočnostjo sodbe po teh kriterijih v ustrezen zavod.

[OBRAZLOŽITEV]

1. Z v uvodu navedenim sklepom je Okrožno sodišče v Ljubljani sklenilo, da se obtoženega A. A. še pred pravnomočnostjo sodbe Okrožnega sodišča v Ljubljani III K 62116/2021 z dne 7. 3. 2022 „iz pripora odda v zavod za prestajanje kazni zapora“.

2. Zoper sklep so se pritožili obtoženčevi zagovorniki iz pritožbenih razlogov po 1., 2. in 3. točki prvega odstavka 370. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP), pritožbenemu sodišču pa predlagali, da izpodbijani sklep razveljavi in predlogu obtoženca za premestitev v ZPKZ Koper ugodi.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da iz izreka sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje sklenilo, da se obtoženega A. A. še pred pravnomočnostjo sodbe III K 62116/2021 z dne 7. 3. 2022 odda v zavod za prestajanje kazni zapora, vendar pritožniki tej odločitvi ne oporekajo. V pritožbi namreč navajajo, da se pritožujejo zoper zavrnilni del sklepa, vendar zavrnilnega dela izrek sklepa ne vsebuje.

5. Kot je že zgoraj obrazloženo, je sodišče prve stopnje ugodilo zahtevi obsojenca, ki je v priporu od 13. 1. 2021 od 12.31 ure dalje in je bil s sodbo z dne 7. 3. 2022 spoznan za krivega poskusa storitve kaznivega dejanja ropa po prvem odstavku 206. člena KZ-1 v zvezi s 34. členom KZ-1, s katero mu je bila izrečena kazen eno leto in deset mesecev zapora, da se ga odda v zavod za prestajanje kazni zapora še pred pravnomočnostjo te sodbe (šesti odstavek 361. člena ZKP).

6. Drži, da je obsojenec v prošnji z dne 7. 3. 2022 tudi „prosil, da gre na prestajanje kazni v ZPKZ Koper“, vendar svoje zahteve za predčasno prestajanje kazni ni pogojeval z namestitvijo v ZPKZ Koper in tega tudi pritožba ne uveljavlja oziroma ne izpodbija odločitve, da se obtoženca predčasno odda v zavod za prestajanje kazni zapora, pač pa izraža nestrinjanje, ker sodišče ni odločilo, da bo obsojenec (še pred pravnomočnostjo sodbe) kazen prestajal v ZPKZ Koper.

7. Sodišče prve stopnje je v točki 4 sklepa obrazložilo, da predlogu obtoženca za namestitev v ZPKZ Koper ni sledilo, ker za odločanje o tem ni pristojno. S takšno oceno se pritožbeno sodišče strinja in pritožniki s pojasnjevanjem razlogov za takšen predlog (obtoženčevo slabo počutje v ZPKZ Ljubljana in težave s sojetniki ter koristi obmorske klime in toplejšega podnebja za njegovo zdravje) ne morejo doseči drugačne odločitve. Obtoženec namreč ne more izbirati zavoda, v katerem bo kazen prestajal še pred pravnomočnostjo sodbe. V Navodilu o razporejanju in pošiljanju obsojencev na prestajanje kazni zapora v zavode za prestajanje kazni zapora je določen razpored, po katerem, glede na višino izrečene oziroma še neprestane kazni, starost obsojenca in druge okoliščine, pošlje okrožno sodišče obsojence na prestajanje kazni v zavode za prestajanje kazni zapora. Glede na določbo 2. člena tega navodila, bo tudi obtoženec poslan na prestajanje kazni pred pravnomočnostjo sodbe po teh kriterijih v ustrezen zavod.

8. Sodišče prve stopnje je v sklepu obrazložilo, da določba 80. člena Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) govori o premestitvi obsojencev iz enega v drug zavod, zato je mogoče ugotoviti, da pritožba v točki 5 temu pritrjuje. V sklepu Višjega sodišča v Kopru, na katerega se sklicuje pritožba, pa je bilo ugotovljeno popolnoma drugačno dejansko stanje. Šlo je namreč za premestitev pripornika iz enega v drug zavod, podlaga za premestitev pa je bila odredba predsednika senata, izdana na podlagi 55. člena Pravilnika o izvrševanju pripora na predlog direktorice ZPKZ.

9. Glede na obrazloženo pritožbeno sodišče ugotavlja, da niso pritožniki navedli nobenih dejanskih ali pravnih razlogov, s katerimi bi omajali pravilno in zakonito odločitev, da se obtoženca odda v zavod za prestajanje kazni zapora še pred pravnomočnostjo sodbe, zato je njihovo pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno.